izčístiti -im in sčístiti -im dov. (í ȋ) - 1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom
♦ med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje - 2. odstraniti primesi: izčistiti rudo; pren. izčistiti iz jezika tuje besede
- 3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: izčistiti svoje nazore, poglede
izčístiti se in sčístiti se izgubiti skaljenost, motnost: voda v potoku se je izčistila; vino se je že izčistilo / nebo se je čez noč izčistilo
izčíščen in sčíščen -a -o: izčiščena posoda; formalno, vsebinsko izčiščen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.