momljáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti: jezno je hodil po sobi in momljal sam zase; momljal je in kimal; momljal je, kakor bi se prebujal iz spanja
// nerazločno, bolj tiho govoriti, pripovedovati: momljati molitve; starec je momljal nekaj predse; dobro je, je momljal s polnimi usti - 2. oglašati se z nizkim, bolj tihim glasom: medved preteče momlja
- 3. ekspr. jesti (s stisnjenimi ustnicami): otrok momlja skorjico kruha
● med spanjem je otrok momljal z ustnicami premikal ustnice
momljáje: momljaje je nekaj vprašal
momljajóč -a -e: momljajoč glas; momljajoče renčanje medveda; momljajoča usta; prisl.: momljajoče govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.