navzkríž prisl. (í) - 1. izraža položaj v obliki križa: položiti roke navzkriž; navzkriž zložena drva / gledati navzkriž škiliti
// ekspr. vino je kislo, da usta kar navzkriž vleče zelo kislo - 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh; križem: tekajo navzkriž in nekaj iščejo / ekspr. sprašujejo ga vsi navzkriž
- 3. pog., v povedni rabi, v zvezi biti, iti, priti navzkriž izraža
- a) neskladje, nesoglasje: interesi posameznikov so si večkrat navzkriž; v vseh pogledih so si navzkriž; v zakonu pride marsikdaj kaj navzkriž / ura na zvoniku gre za deset minut navzkriž
- b) spor: zaradi dekleta sta si z materjo navzkriž
- c) nered: prva leta je bilo tu vse navzkriž; brez očeta bi šlo pri hiši vse navzkriž / nobene besede, da ne bo kaj navzkriž
- č) motnjo, neprijetnost, težave: to bo navzkriž, da ni vode
● pog. vse mi hodi navzkriž povzroča težave; nar. govorili so, navzkriž pa niso hodili se obiskovali; star. na poti mi je prišel navzkriž sva se srečala; prim. vsenavzkriž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.