odpústek -tka m (ȗ) - 1. rel. odpuščanje, zmanjšanje zlasti posmrtne kazni za odpuščene grehe: dobiti odpustek; moliti za odpustke / popolni odpustek
♦ zgod. Lutrov nastop proti prodajanju odpustkov - 2. star. darilo, spominek, zlasti z romanja, sejma: fantje so dekletom kupovali odpustke; ali si mi prinesel kaj odpustka / za odpustek s sejma ji je prinesel lectovo srce; pren., šalj. te praske so odpustek s plezanja
- 3. zastar. odpuščánje: odpustek žalitve
● star. delil jim je odpustke z gorjačo tepel jih je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.