rís1 -a m (ȋ) - 1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino
- 2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze
- 3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: napraviti okoli sebe ris; hudiča klicati v ris; stopiti v ris / zarotilni ris; pren., ekspr. z lepoto ga je začarala v svoj ris
♦ geom. ris slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi; stranski ris pravokotna projekcija tvorbe na pomožno projekcijsko ravnino, pravokotno na risalni ravnini; voj. ris spiralast žleb v puškini ali topovski cevi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.