robàt -áta -o prid. (ȁ ā) - 1. ki ima rob, robove: robati in okrogli klini; robato kamenje / robata sol
- 2. ki ni lepo, nežno oblikovan: robat obraz; robate roke / robat stol
● ekspr. robat glas hripav
// ekspr. neroden, okoren: robate kretnje / robati verzi - 3. ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti, zlasti v govorjenju: robat, a dober človek; nekoliko robata ženska / robate besede; robate šale; robato govorjenje / robat humor / pripovedoval jim je robate zgodbe nespodobne, nedostojne
robáto prisl.: robato se vede do otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.