Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

zapík -a m (ȋ) 
  1. 1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim: priteči do zapika; ta vogal je zapik / kot vzklik zapik, je zavpil, ko je pritekel k drevesu izraža, da se koga ne sme ujeti
    // pusti ga, je zapik v položaju, ko se ga ne sme loviti
  2. 2. v medmetni rabi izraža odločenost, da se kaj preneha: zapik, to me ne skrbi več / zapik, ne prepirajta se
    // navadno v zvezi z in izraža odločnost, nepopustljivost: moja žena bo, in zapik; zapik, lažeš; tako je, kot pravim, in zapik
    ●     ekspr. kmalu bo vsemu zapik kmalu bo vsega konec; ekspr. narediti čemu zapik povzročiti, da kaj preneha
Slovar slovenskega knjižnega jezika