disociatíven -vna -o [disocijativən] prid. (ȋ) psiht.
ki se nanaša na izgubo povezave med nekaterimi duševnimi dejavnostmi in zaznavanjem: Ljudje z diagnozo disociativne identitete praviloma izhajajo iz zelo kaotičnih družinskih okolij, kjer so bili telesno ali spolno zlorabljeni E (↑)disociácija