Samostojni izpis sestavka

poséstvo -a s (ẹ̑)
zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo; kmetoval je na očetovem posestvu; majhno, veliko posestvo; lastnik posestva / družbeno, družinsko, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo
// nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba
Slovar slovenskega knjižnega jezika²