gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par:
Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo:
G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’ SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.