ljudski -a prid. tuj:
Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben greh dershali zhloveka vbyti, lasku tož. ed. s blagu po ſili vſeti, inu sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat, inu folsh prizhat (III, 240) ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih rod. mn. moshou puſtila kushuati, inu tipat (II, 114) ǀ sa drugimi nehodim, pohushajne obenimu ne dam, sa laske tož. mn. m fatti nemaram (I/1, 169) Pleteršnik pod geslom ljȗdski navaja tudi pomen ‛tuj’. Zapisi kažejo na izgovarjavo ̍ləski, ki je potrjena za Postojno. Izvorno sloven. *l'udьskȋ > ljudskȋ se je domnevno pod vplivom nedoločne oblike preoblikovalo v ljudskȉ, to pa je v zahodnih narečjih regularno dalo ̍ləski in ̍ləški (Ramovš 1922–23: 228); → ljudški. SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.