stanovitno prisl. 1. trdno, strumno:
vſemiſi ſtanovitnu naprej, de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi je bil preſtal ǀ Dokler ony ſo ſtanovitnu sheleli dellat, ſo bily polonani ǀ leto dolshnust, inu navado ty Firshti, inu krajli ſo vſelej taku ſtonovitnu dershali ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga Priatelna do vekoma ǀ vashe ſerze bo … ſtonouitnu de v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu 2. vztrajno:
Tu kar zhlovik zhes dan ſtanovitnu miſli, radu po nozki mu ſe ſajna ǀ imamò ſtnonovitnu, inu andohtliu Mario Divizo zhaſtiti ǀ zhe my ſtonovitnù, inu andohtlivu bomo per Svetjh proceſſiah ga proſſili Zapisi s korenskim o kažejo na vokalno harmonijo. SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.