Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino áfna
áfne gúncati nižje pog.; mn., pren.
 
Pomen
 
1. delati ali govoriti kaj šaljivegaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabePriznani režiser Vito Taufer je pred dobrima dvema letoma v enem od intervjujev za Delo dejal: »Moja in mlajša generacija me je nekoč gledala postrani, ko sem trdil: ‘Gledališče mora biti zabavno!’ Čeprav sem ugotovil, da bi to trditev lahko pripisali tudi Brechtu. Nikoli pa nisem mislil, da bi gledališče moralo biti zgolj zabavno, medtem ko se danes od nas že kar pričakuje, da bomo samo ‘afne guncali’.« (Mag, januar–december 2007, NB)
Ko je človek na bolniški, ga lahko na domu obišče kontrolor – zame bodo zmeraj vsi Škrobarji! – in kontrolira, če ste doma ali pa nemara kje drugje afne guncate. (Mladina 2006, št. 36, NB)
Tu nekaj ni logično. Država se mora odločiti, ali hoče skupaj z mediji guncati afne in zabavati publiko ali pa hoče biti učinkovita in verodostojna. (Delo, 13. sep. 2003, NB)
2. spakovati seSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeMe pa tu in tam še vedno presenetijo predsodki, da vsi mi, ki na televiziji »guncamo afne«, že po pravilu ne moremo biti pametni. Ja, najbrž smo celo neumni. (Delo, 6. okt. 2001, NB)
Kako neki je sploh prilezel do majorskega čina in zakaj ga je vojska sploh prenašala, medtem ko je afne guncal in zganjal cirkus, pa je že druga zgodba. (Delo, 14. jul. 2001, NB)
Tam, kjer bi moral razstavljati, žal nisem, saj se tam spakujejo v modnem smislu. Mislijo, da je danes napredek v tem, da afne guncaš. Jaz pa tega ne bi počel, saj preveč spoštujem svoj poklic in slikarstvo kot tako. (Slovenske novice, januar–december 2008, NB)
3. norčevati seSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeV sejno dvorano je našeškani Ivo Hvalica (SDS) prišel z zaščitno čelado, njegov kolega Pavle Rupar (znan predvsem iz domnevne podkupovalne afere) pa z dežnikom, češ da ju potrebujeta za osebno zaščito. To spominja na nastopaštvo delegata Grosa pred leti, ki je v republiški skupščini delil banane, takratni predsednik dr. France Bučar pa je zaslovel z (neuradno) izjavo: Ti meni ne boš afne guncal. (Delo, 26. okt. 1998, NB)
In samo enkrat je neki plešasti in rdečelični tip rekel nekaj o njenih bokih ali riti in samo enkrat sem ga pogledal, da mu je še več rdečice bušnilo v rdeča lica in gor do pleše. Da mi nehaš afne guncat, sem rekel. (D. Jančar, Zvenenje v glavi, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazema afne guncati ni v starejših slovarjih, npr. Cigaletovem, Pleteršnikovem, Glonarjevem. V teh slovarjih ni niti iz nemščine sprejete besede afna (prim. nem. Affe; vendar Plet. I, 2: afinja), prav tako ne v SP 1962 in SP 2001, vendar v SSKJ I, 12, afna, afnati se, afne guncati. Slovenskemu afne guncati pomensko ustrezajo nem. Possen treiben, Unfug treiben, Mist machen. Glede na sestavino opica pa je slovenskemu frazemu najbliže nem. pog. den Affen machen. Izvora frazema afne guncati se bežno dotakne V. Gjurin (SR I, 1974, 77): Zelo težko je določiti, kaj je prevzel slovenski sleng neposredno iz nemščine, kaj pa šele iz domačih neuglednih socialnih dialektov, zlasti meščanskega nižjega občevalnega jezika: afne guncati, ne imeti dunsta, imeti dolgo lajtengo, fajhten ‘pijan’.
Frazem afne guncati je izvorno povezan z opičjim obnašanjem, govorjenjem, gibanjem, guganjem po drevju oziroma posnemanjem tega z namenom zabavati koga. Sestavina guncati je samo v slovenskem jeziku. Na enaki predstavi temeljijo tudi glagoli afnati se, opičiti in opičariti ter izpeljanki opičenje in opičarija, npr.: Izrazitost naših voda nas mika, opičariti ne maramo. (Ribiško-lovski vestnik 1934, 1) | Toda on ne vidi nič, ne sliši nič, ne opazi nič – Ali le noče ničesar opaziti? … Ni to opičarstvo, pravo pravcato opičarstvo? (F. Ksaver Meško, Kam plovemo, 1927, 66) | Vsako potrato, vsako nespametno opičenje je sovražila iz srca. (Dolenjske novice 1891, 4) | Razloga proti osamosvojitvi Evinih hčera se tičeta mimetizma ali opičarije, s katero nežni spol vedno posnema moške napake in jih celo pretirava (npr. cigarete). (ŽiS 1936, 282) | Po preoblikovanju sestavine guncati v frazemu afne guncati v guncanje je nastal nov frazem guncanje afen. Slovenskemu afnati se, opičiti in opičariti ustreza pol. małpować.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik hr.srb.praviti lakrdije
izigravati budalu
nem.Possen reißen
den Affen machen/sich zum Affen machen
Fratzen schneiden
pol.udawać małpę
naśladować małpę

gúncanje áfen, gl. guncanje.
Slovar slovenskih frazemov