Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
On je človek z belimi jetri, in dolgo in dolgo tak človek živi. (J. Murn, ZD I, 1954, 252)
ima bela jetra – pravijo o kakšni vdovi, ki je spravila že več mož v grob. (Kalin)
Izvor frazema
Izraz bela jetra se razlaga tudi takole: spolno aktivnejša ženska, radodajka brez predsodkov. Bela jetra – bikova jajca ali prašniki – ker jih otroci ne bi jedli, so jim matere rekle da jejo »bela jetra!« Zabil sem ji ga do belih jeter – pomeni do jajc (mod)! (Razvezani jezik). J. Glonar, SSJ, 141: … bela jetra (sicer označba za »thyroidejo«) očitajo babjeku.
Ti očitno misliš, da mu gre tisto bogvedi kako na jetra. (V. Kralj, Mož, ki je strigel z ušesi, 1961, 206)
Vsak teden vaje. To mi gre že počasi na jetra. (S. Rozman, Obala, 1959, 142)
Kako bi vam povedal? – No, skratka človek, ki ti začne počasi iti na jetra. (Mimi Malenšek, Temna stran meseca, 1960, 223)
Teokratsko državo in družbo, le da si tega še ne upa naravnost povedati? Ali pa samo leporečno premetava stavke, da bi namignil, kako mu gre na jetra sedanja vlada in je treba izvoliti drugo. (Delo, 29. avg. 1998, NB)
Strašansko na jetra mi gredo tudi tisti, ki za vsako ceno hočejo izdajstvo in kolaboracijo prikazati v pozitivni luči. (Delo, 11. jan. 1999, NB)
Nadaljnji oraklji in omni vsakdanjika so nenehno ponavljajoče se sanje, občutki stagnacije in notranje praznine, sporočila telesnih simptomov z očitnim metaforičnim značajem: nekaj nam gre na jetra ali nekaj imamo na grbi. (Delo, 3. feb. 2001, NB)
Izvor frazema
Jetra so, to potrjuje tudi etimologija tega poimenovanja, polega srca najpomembnejši notranji organ človeka. Kot tak je v človeku vzbujal predstavo, da je v njih – tako kot v srcu mesto za čustva – od strahu do poguma in ljubezni – mesto za čustva jeze. Z glagolom iti ali tudi z nekaterimi drugimi glagoli se izraža vplivanje na ta organ, tj. iti komu na jetra, podobno kot v sopomenskih frazemih iti komu na živce, priti komu do živega, pri Pleteršniku do živca komu priti, premlatiti koga do živca. Pri Nemcih se kot mesto za čustva jetrom in srcu pridružijo tudi ledvice. Glede čustva jeze, ki naj bi bilo v jetrih, je treba omeniti tudi žolč, katerega velikost je odvisna prav od tega, koliko nam kdo hodi po jetrih, tj. nas jezi, draži.
Tujejezični ustrezniki
Jezik in ustreznik
hr., srb.
ići komu nà jetra
kaš.
m´ec kogoś na votrob‘e
nem.
es liegt ihm auf der Leber
es geht ihm an die Leber
es geht ihm an die Nieren
poglédati kómu v jétraekspr.; pren.
Pomen
s temeljitim izpraševanjem, prizadevanjem razkrivati, odkrivati zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga
Počakajte, da se izmažem iz te luknje, potem mu bova pogledala v jetra. (T. Svetina, Ukana II, 1967, 63)
O, ko bi ti znala pogledati v jetra, bi se ti izognila v največjem ovinku, namesto da sem se poročila s tabo, ti krota nemarna. (Van Ši Čung – I. Skušek, Lepe gospe z bogatega dvora, 1964, 319)
Vé, kako se (in kje) veljaku v jetra pogleda. (V. Predan, Naši razgledi, 1977, št. 1, 8)
V resnici je velik preprostež: un grande semplicione, čeprav si domišlja, da je največji lisjak na svetu. Poznam ga do jeter. (V. Bartol, Tržaške humoreske, 1957, 155)
Odgovorni urednik, že deset let pozna »TT« v jetra in je odgovorno odgovorni, mi ne bo nasedel. (Ante Mahkota, TT 1963, št. 43, 4)
Ljudi poznam do jeter, kot se pravi, ne morejo me naplahtati z besedami. Kakor hitro začnejo igrati, jim nemudoma snamem krinko – politično, idejno, pesniško, tatinsko, družinsko, zakonsko itd. (B. Zupančič, Golobnjak, 1972, 175)
Ko je Prešeren slišal, da iščejo hišnika, jo je mahnil na občino in sedel stanovanjskemu referentu toliko časa na jetrih, da je čez nekaj dni res dobil odločbo o postavitvi za hišnika in odločbo za stanovanje, ki hišniku pripada. (S. Rozman, Mesto, 1961, 239)