bíti [kot] na lúni ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| ne poznati resničnega sveta, razmer, ne zmeniti se zanje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | To, kar se dogaja in žal pomeni prilagajalno platformo za vstop v EU, škoduje avtonomiji slovenske kulture, nacionalni identiteti in vsemu, kar je samostojna država sprejela nase z njeno razglasitvijo. V tem času državi v Ljubljani ni uspelo dokončati obnove ljubljanskega gradu ne Mestnega muzeja (do obeh se vede tako, kot da sta na Luni, ne pa v prestolnici). (Delo, 28. sep. 2001, NB) | |
| Ali naša vlada misli, da je na Luni, kjer ni nikogar, ki bi njena premodra dejanja kritično ocenjeval? Naj dokaže, da so te uredbe v skladu z evropsko zakonodajo; od države do države. (Delo, 17. mar. 2000, NB) | ||
| Tudi upload, v ADSL-u omejen na 768 kilobitov, ni vreden nič. Pošta odhaja počasneje, domači strežnik se obnaša, kot da je na Luni, in seveda, izmenjava po novem legalnega posedovanja ilegalne robe ne riše nasmeha na usta. (Delo, 4. maja 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti [kot] na luni, prav tako tudi živeti [kot] na luni, temelji na podobni predstavi kot frazem [kot da] je kdo padel z lune, tj., da kdor je, živi na luni ali pade z nje, ali je celo za njo, nima pojma, kaj se dogaja na Zemlji, v naši vsakdanji resničnosti. | ||
bíti za lúno pog., ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| biti neumen, naiven, zaostal | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Ali greš na Luno?« so me spraševali v moji agenciji, ko so izvedeli za odločitev o odhodu. »Na Luno, ja, saj sem res za luno,« sem odgovarjala. (Delo, 18. sep. 1999, NB) | |
| »Mati, kaj mislite, ali bodo ljudje kmalu prišli na luno? »Kam? Na Luno? To pa ne! Ja, ali pale. Samo preveč za luno ne bi smeli biti. (E. Jurič, Tedenska tribuna 1968, pt. 5, 4) | ||
| Ne vem, zakaj ljudje / za luno si želé, / po mojem so takó / že nekaj let za njo. (Janez Menart, Časopisni stihi, 1960, 19) | ||
| Visoko se nosi zaradi Pezdirja. Prepričana je, da jo vzame. Da bo gospa. Ampak se preklicano moti. Madona, kako je za luno. (Beno Zupančič, Veter in cesta, 1954, 181) | ||
| Da je rokometna liga prvakinj v primerjavi z ostalimi ekipnimi športi kar malce za luno, da jasno vedeti podatek, da odločilna dvoboja 6., zadnjega kola v skupini ne bosta na sporedu ob isti uri. (Delo, 15. feb. 2006, NB) | ||
| Nepopolna narava se bo postopoma, korak za korakom umikala pred lepotno genetiko. Lepi bojo še lepši in še bolj zdravi, bogati bojo še bolj uspešni, tisti, ki so po materi naravi bolj počasne sorte, bojo v primeri z inteligenčno popravljenimi videti še bolj za luno. (Delo, 23. jun. 2001, NB) | ||
| Pred jesenskimi volitvami nobenega resnega referenduma ni več časa pripraviti. Vsaj tu bi stranke lahko nehale blefirati – saj državljani niso tako za luno, da tega ne bi bili sposobni spoznati. (Delo, 8. jul. 2000, NB) | ||
| Zato me SV, čeprav sem že blizu dvajset let častnik in sem ustrezne naloge opravljal tudi v vojni, sedaj vabi na podčastniško mesto. Hvala za prijaznost, ampak čisto za luno zaenkrat vseeno še nisem. (Delo, 15. jun. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. luna trka koga in luna nosi koga. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have been living on the moon |
| češ. | být sto let za opicemi | |
| fr. | être encore à l’âge de pierre | |
| it. | essere un ingenuo | |
| essere un sempliciotto | ||
| essere un minchione | ||
| nem. | (noch) hinter dem Mond sein | |
| hinter dem Mond leben | ||
| rus. | byt’ dopotopnyj | |
kot bi lájal v lúno, gl. lajati v luno.
[kot da] je kdó pádel z lúne ekspr.; primera
| Pomen | ||
| je neumen, naiven; nenadoma, nepričakovano | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Najprej me gledata, kot da sem padla z lune, nato pa izjavita, da nimata časa, da morata najprej domov, dvajset kilometrov stran z glavne ceste, in šele nato lahko prideta po naju nazaj na magistralo. »Ja, in tovornjak bo gotovo čakal,« si mislim in potegnem črto čez »divja« fanta. (Delo, 6. okt. 2000, NB) | |
| »Ženska hoče napredovati? Kakor da sem padla z lune!« piše. »Ubogemu revežu – bil je vojni veteran z brki in pipo – še nikoli ni prišlo na misel, da bi ženska hotela postati obveščevalka na terenu.« (Delo, 20. sep. 2001, NB) | ||
| Če si pred dvajsetimi leti omenil biologijo, je večina zamahnila z roko, »ah, ti ščurki«, in tiste, ki smo takrat razmišljali o načrtovanem spreminjanju genov, so nas celo v Krki gledali, kot da bi padli z Lune. (Delo, 11. jan. 2003, NB) | ||
| »Ni gospoda Nestléja, ki bi mogel kot mojster testenin strankam reči: ‘Poglejte me v oči, osebno vam zagotavljam, da je izdelek dober!’ Ko sem svojo zamisel predstavil na sestanku, so me gledali, kakor da bi bil padel z Lune.« Čez nekaj dni pa so tržniki prišli ponj in rodil se je junak. (Delo, 11. okt. 2004, NB) | ||
| Ta sin spravi Pogorevca na noge kot jekleno pero. Toda nadškof nadaljuje: tista SP in drugi časopisi so pisali vse mogoče o čudnem cenilcu, neupoštevani tržni ceni, Pogorelcu, ki da ni z Lune padel, da ne bi vedel, kakšna je ta cena … (Delo, 14. apr. 2001, NB) | ||
| Mar ni prišel (tj. Rodman, op. J. K.) v Los Angeles s slovesom tretjega »tujega« košarkarja v vrstah chicaških Bikov: če je Toni Kukoč Hrvat in Luc Longley Avstralec, so za »Črva« že pred desetletjem dejali, da je padel z lune. (Delo, 17. apr. 1999, NB) | ||
| »Premier je padel z Lune,« se je posmehoval opozicijski voditelj Jan Rokita. Miller je vendarle odgovoren za pretrganje pogodb z Norveško in Dansko, ki jih je sklenila prejšnja oblast in si z njimi zagotovila dobave plina iz Skandinavije. Omilile naj bi poljsko energetsko odvisnost od Rusije. (Delo, 12. mar. 2004, NB) | ||
| Izhodišče mora biti, da so stranke v vladi racionalne, da ne bodo delovale v lastno škodo in škodo države. Konec koncev so del nas, niso prišli z Lune. (Delo, 5. mar. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera [kot da] je kdo padel z lune temelji na dejstvu, da je Luna za Zemljane zelo oddaljen planet. Kdor bi padel, priletel od tam, naj ne bi ničesar vedel o zemeljskih stvareh, naj bi bil presenečen. Prav tako pa bi ga čudno gledali na Zemlji. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | kouká jak by spadl z mesíce |
| být jak z jiného světa | ||
| koukat jak z jiného světa | ||
| fr. | comme tomber de la lune | |
| avoir l'air de revenir de Pontoise | ||
| hr., srb. | kao da je netko s mjeseca pao | |
| kao da je pao s Marsa | ||
| kao da je pao s neba | ||
| kao da je pao s kruške | ||
| nem. | vom Mond kommen | |
| vom Mond gefallen sein | ||
| rus. | kak s luny svalilsja | |
| budto s luny upal | ||
| kak s neba svalilsja | ||
| kak s neba upal | ||
lájati v lúno ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| nemočno groziti, onemoglo zmerjati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zato ni čudno, da hrane počasi zmanjkuje, ali pa so izračunali, da jo bo v doglednem času zmanjkalo. Tisti, ki korito polnimo, pa nimamo možnosti reči niti besede na pravem mestu, kot takole lajati v luno. (Delo, 26. jan. 2005, NB) | |
| Da pa tudi tega nihče ne spoštuje, vidim na vsakem koraku. Tako pač kot pri nas vsi predpisi in priporočila. Kot bi lajal v luno. (Delo, 30. apr. 2002, NB) | ||
| Kost se utegne Berlusconiju zatakniti v grlu, če bo obračunaval s sodniki, ki so brskali po njegovi poslovni preteklosti in zdaj kopljejo še po sedanjosti. Zaskrbljen pa ni zaradi opozicije, ki skoraj brezzoba laja v luno in čaka, da se iz Bruslja vrne Romano Prodi in jo spet združi, ampak zaradi sporov med prijatelji in zavezniki, ki se ne pustijo voditi, kakor bi bilo po volji njemu. (Delo, 2. sep. 2003, NB) | ||
| Umberto Bossi je seveda pobesnel in je zagrozil Berlusconiju, da bo Severna liga izstopila iz vlade, če ne bo dobila dolgo pričakovanega plačila v obliki »devolucije«, se pravi decentralizacije po severnjaško. »Bossi naj kar laja v luno«, se je namesto Berlusconija nasmehnil severnjakom Vitezov strankarski glasnik. (Delo, 12. jan. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem lajati v luno, ki se uporablja tudi kot primera, ima svoj izvor v živalskem svetu. Znano je, da psi in volkovi občasno ponoči gledajo v luno in lajajo oziroma tulijo vanjo. Frazem je nastal na predstavi o nesmiselnosti takega početja. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | aboyer à la lune |
| hr., srb. | lajati u vjetar | |
| nem. | den Mond anbellen/anheulen | |
| rus. | lajat‘ na lunu | |
lúna nósi kóga ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| je zmeden, neuravnovešen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Te odločitve danes niso bile kvalitetne, ampak so bile po luni, po polni luni. In zato jaz ne morem odgovarjati, če vas luna nosi in tudi odloka ne bom sprejel, podprl. (Državni zbor RS: 12. redna seja 15. 12. 2005, NB) | |
| V njegovem besednjaku so opisovalci sedanjih gospodarskih in splošnih razmer »katastrofiki«, ki da so prišli z drugega planeta ali pa jih vseskozi nosi luna. Toda Hrvaška z izvozom pokriva manj kot pol uvoza, od začetka tega meseca pa hrvaški državljani ob vrnitvi z nakupov v tujini trepetajo na meji, če imajo v prtljažniku na osebo več kot liter svežega in cenejšega mleka; odtlej so ga na Hrvaškem podražili za okoli 35 odstotkov. (Delo, 10. mar. 1999, NB) | ||
| Ob polni luni v Nebesa. »Lunohodci« niso tisti, ki »jih nosi luna«, ampak ljudje, ki se ob polni luni sprehajajo pri polni zavesti. Doma so od povsod, ne le iz Šentruperta na Dolenjskem, kjer danes, 26. septembra, nebeški Stanko in šentruperski planinci pripravljajo nočni pohod. (Delo, 26. sep. 2007, NB) | ||
| »Spet jo nosi luna. Upajva, da jo bo kmalu minilo,« je dejal oče. (S. Rozman, Druščina, 1964, 597) | ||
| Vidim, da ima Majda boljše oči kot jaz; hodim okrog, kakor bi me nosila luna, drugi pletejo mreže, v katere se brž ujamem. (I. Bratko, Dekletov dnevnik, 1969, 33) | ||
| Vsi samo spimo, če pa ne spimo, ždimo ali pa hodimo okoli, kakor bi nas nosila luna. (J. Brejc. (Javoršek), Spremembe, 1967, 23) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem izhaja iz besedne zveze luna nosi koga v pomenu ‘je mesečnik, tj. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal’. Preneseni pomen frazema se je razvil na osnovi obnašanja mesečnikov. V zvezi s tem so tudi primere biti kot mesečnik, bloditi kot mesečnik, hoditi kot mesečnik, tavati kot mesečnik. Izraz luna ga nosi v pomenu er ist mondsüchtig za Gorenjsko navaja že Plet. I, 536. Pomensko ustrezni italijanski frazem je avere testa fra le nuvole. | ||
lúna tŕka kóga pog., ekspr.; pren., nav. z vprašalnico ali
| Pomen | ||
| govori, ravna nespametno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V urah, ko je nosil v srcu »vsega sveta gorje«, je tudi pesmaril. Seveda le o nesrečni ljubezni; in zatorej naš slovenski svet njegove umotvore še tako malo pozna. Zaljubil se je jako hitro in tedaj je pel o »rožici, ki cvete v dobravi in za katero njemu v višavi nosi srcé grozno gorje« itd. itd.; je bil dobre volje, je pa sam priznal, da ga »luna trka«. (Janko Kersnik, Raztreseni listi, Leposlovni podlistki, NB) | |
| Tedaj je Anže obupal, krenil spet v hlev, zaril se iz same trdoglavosti še enkrat v seno in zadremal v drugo, potem, ko se je bil domislil, da je to jutro posebne vrste jutro, in da če Tomaža luna trka, so ženske danes obsedene. (Ivan Pregelj, Mlada Breda, NB) | ||
| »Saj vem, da me nihče drug ne slepi in moti kakor tale gori, ta debeli mesec.« »Tako vas luna trka?« vpraša mladi vaščan. »Koga trka?« povzame mož jezno. (Josip Jurčič, Tihotapec, NB) | ||
| V muzeju bi lahko opazovali celo simulacijo izstrelitve raket na luno (brez zamere, ampak človek ima tukaj vseeno občutek, da nekoga trka luna), vstopili v energijske sobe, kjer bi se napolnili z energijo (prav to potrebujemo Štajerci), preizkušali bi lahko tudi breztežnostno stanje (kar ponavadi tukajšnji ljudje počnejo z rizlingom in sauvignonom). (Delo, 22. nov. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. luna nosi koga. Frazem luna trka koga omenja J. Glonar (SSJ, 199) v obliki luna ga trka: zmešan je, blede se mu. Pred njim tudi Plet. (I, 536) – ali te luna trka? bist du verrückt? was ficht dich an? (tj. ali si zmešan? kaj te je pičilo?), po Metelku pa dodaja še frazem luna ga šeška, er ist in Melancholie verfallen (tj. padel je v melanholijo, malodušje). Posledično je s tem frazemom povezan tudi frazem biti za luno. Pri Murku (673–674, iztočnica Tolč) najdemo poleg luna ga šeška (638–639, iztočnica Stechen, in 580, iztočnica Šeška) še sopomenko luno tolče er ist in die Melancholie verfallen. Pomensko ustrezni italijanski frazemi so mancare d‘una rotella; mancare di un venerdi; essere impazzito. | ||
[okrógel] kàkor [pólna] lúna, gl. [okrogel] kot [polna] luna.
[okrógel] kot [pólna] lúna ekspr.; primera, tudi s kakor
| Pomen | ||
| zelo okrogel, debel | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kako lahko postane moj dvojnik, četudi v snu? Veliko lepše bi bilo, ko bi sanjal, da pleševa z Drago in da njen obraz sije pred menoj kot polna luna … toda sanj si ne moremo izbirati … ali pa si jih izbiramo že prej, v budnosti? (Marko Uršič, Štirje letni časi, Pomlad, NB) | |
| Naslednje jutro, na dan odhoda, sedimo ob bazenu in pijemo kavo, vsak s svojim izvodom USA Today, kjer se v kratki reportaži – kdo je klepetal s kom in kako je bil oblečen – bleščita samo fotografiji Charlize Theron in Seana Penna. Natakarica, zajetna Latinoameričanka z obrazom, veselim kakor polna luna, nas na vsak način hoče zaplesti v pogovor. Da nas je videla včeraj, ko smo odhajali v dvorano. (Delo, 21. feb. 2004, NB) | ||
| Moja nova tajnica Dora. Prijetno, dolgokrako dekletce okroglega obraza. Kakor luna … (N. Kraigher, Dokler živimo, 1969, 98) | ||
| Nato je obrnil svoj obraz, okrogel kot luna, v nebo, kakor bi tam iskal znamenja ali napoved. (L. Durrel–M. Mihelič, Aleksandrijski kvartet 2, 1963, 458) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera kot [polna] luna, tudi kakor [polna] luna, z možno sestavino okrogel, temelji na tem, da je Luna okrogla, nanaša pa se predvsem na okrogel obraz. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | like the full moon |
| fr. | c‘est une pleine lune | |
| nem. | das Vollmondgesicht | |
| rus. | lico kak luna | |
živéti [kot] na lúni ekspr.; pren., tudi kot primera ali medm. kot vprašanje
| Pomen | ||
| ne poznati resničnega sveta, razmer, ne zmeniti se zanje; biti slabo obveščen o aktualnih dogodkih | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V povezavi s kritiko uprizoritve opere La Bohème je (verjetno) Jure Dobovišek zastavil Cankarjevemu domu kopico vprašanj. Vsa so naravnana tako, kot da bi kulturna redakcija Dela živela na luni, ne pa sredi vsem tako znane problematike operne produkcije v Sloveniji. (Delo, 19. jan. 2002, NB) | |
| Kako ni pravično, da država na enak način sofinancira različne veteranske organizacije!!? Da organizacijo, ki je bila 65 let privilegirana, postavi kot enako med enakimi??? Argument proti je ta, da zveza borcev neguje antifašizem. Kot da bi živeli na Luni! Saj je vsa moderna Evropa utemeljena na antifašizmu; antifašizem pač ni ekskluzivna domena partizanskih društev. (Mladina 2006, št. 14, NB) | ||
| Nobenega dejanja le iz Ljubljane ni! Nobene podpore, kakor da živijo na luni, mi pa njih varujemo na mejah! Oni se pa tega niti ne zavedajo. (M. Šnuderl, Osvobojene meje, 1968, 284) | ||
| V gostih, pisanih gručah hodijo ljudje, čudno so oblečeni, tuji so obrazi. To so ljudje, ki živé svoje neznano življenje na zvezdah, na luni. Ti ljudje ljubijo, sama ljubezen je njih beseda, zaradi ljubezni živé in trpé in umirajo. (Ivan Cankar, Milan in Milena, NB) | ||
| Pričakoval je, da bo »vse pokonci«, vse nemirno, mrzlično razgibano – naletel je pa na povsem normalen potek popolnoma vsakdanjega dne. »Ste zaspali?« je vprašal. »Ali živite na luni?« (H. H. Kirst–S. Škerl, Upor vojakov, 1967, 169) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti [kot] na luni. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | être dans la lune |
| it. | vivere nel mondo della luna | |
| rus. | vitat‘ v oblakah | |
življênje na lúni, gl. živeti [kot] na luni.
Dostopnost