| |
| Slovensko gradivo |
| |
| belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov. lat.‛notare’ (19. stol.), belẹ̑žnica, belẹ̑žka, zabelẹ́žiti, zabelẹ̑žka. |
| |
| Razlaga |
| |
| Novoknjižne besede, nastale iz nar. sloven. belẹ̑žen ‛znak, npr. na drevesu, ki kaže, da ga je treba posekati’. Sorodno je cslovan. bělěgъ ‛znak, znamenje’, hrv. bìljeg ‛znak, oznaka’, bìlježiti, biljèžiti ‛označevati, beležiti’, srb. bèleg, nar. rus. belëg ‛znak’. Slovan. *bělě̋gъ izvajajo iz avar. *bälägu, kar je dalje sorodno s turš. bilgü, tatar. bilgə ‛znak’ (Be I, 16, Gl, 130). Druga možnost je izpeljava iz *bělъ̏ ‛bel’. Star. sloven. belíšiti ‛beležiti’ (18. stol.) je namreč izpeljano iz star. belíš ‛v drevo vsekano znamenje’, to pa po vsej verjetnosti iz tega slovan. pridevnika, saj je tako znamenje svetlejše od lubja. |
| |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.