Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov. lat.‛notare’ (19. stol.), belẹ̑žnica, belẹ̑žka, zabelẹ́žiti, zabelẹ̑žka.
 
Razlaga
 
Novoknjižne besede, nastale iz nar. sloven. belẹ̑žen ‛znak, npr. na drevesu, ki kaže, da ga je treba posekati’. Sorodno je cslovan. bělěgъ ‛znak, znamenje’, hrv. bìljeg ‛znak, oznaka’, bìlježiti, biljèžiti ‛označevati, beležiti’, srb. bèleg, nar. rus. belëg ‛znak’. Slovan. *bělě̋gъ izvajajo iz avar. *bälägu, kar je dalje sorodno s turš. bilgü, tatar. bilgə ‛znak’ (Be I, 16, Gl, 130). Druga možnost je izpeljava iz *bělъ̏ ‛bel’. Star. sloven. belíšiti ‛beležiti’ (18. stol.) je namreč izpeljano iz star. belíš ‛v drevo vsekano znamenje’, to pa po vsej verjetnosti iz tega slovan. pridevnika, saj je tako znamenje svetlejše od lubja.
 
Slovenski etimološki slovar³