Slovensko gradivo | ||
čīl číla prid. lat.‛alacer, vigens’ (16. stol.), čȋlost. | ||
Razlaga | ||
Enako je hrv., srb. čȉo, star. ukr. čílyj ‛zdrav, močan’, češ. čilý ‛čil, živahen, uren’. Pslovan. *či̋lъ je tvorni pretekli deležnik glagola *či̋ti ‛počivati’, ki se ohranja npr. v sloven. počíti. Prvotni pomen pridevnika je torej ‛spočit; takšen kot tisti, ki se je spočil’ (Be I, 82, SP II, 199). | ||
Povezana iztočnica | ||
Dalje glej počíti1. |