Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
fíga -ežlat.‛ficus’ (16. stol.), fígov, fígovec.
Razlaga
Prevzeto iz srvnem.vīge, iz česar se je razvilo današnje nem.Feige‛figa’. Nem. beseda je prevzeta iz provan.figa, kar se je razvilo iz lat.fīcus v enakem pomenu. Druga možnost je neposredna izposoja iz neke rom., severnoit. predloge (ST, 118, Be I, 128). Lat.fīcus je prevzeto iz nekega neznanega sredozemskega ali maloazijskega jezika. Iz sorodne predloge je izposojeno tudi gr.sỹkon, nar. (beotsko) tỹkon in arm.tcuz, vse v pomenu ‛figa’ (Fr II, 818). K pomenu sloven.fíga‛nič’prim.it.fico secco‛nič vredna stvar, počen groš’, dobesedno ‛suha figa’. Plodovi, ki se na nekem področju pojavljajo v izobilju, veljajo za malo ali sploh nič vredne, prim.hrv. v Dalmaciji šípak‛granatno jabolko’ in ‛nič, malo vredna stvar’.