védomec védomca tudi vedómec vedómca[védoməc] tudi [vedóməc] samostalnik moškega spolabajeslovno bitje, ki je podnevi človek, med nočnim spanjem pa se loči od svojega telesa in kot zli duh blodi naokrog► sam. beseda v imenovalniku + glag. Vedomci zmorejo človeka uročiti z zlim pogledom. Če mednje zaide kdo drug, ga vedomci brž ujamejo, mu slečejo kožo, izsesajo kri in požrejo do kosti. Živi mrtveci in demonska bitja, kot so vampirji, volkodlaki in vedomci, so predstavljali pomemben delež v verovanjskem svetu ljudi pri nas. Najzgodnejše korenine svoje fantastične slogovne usmerjenosti išče v nerazložljivem strahu otroka, ki je ob večerih poslušal zgodbe o vedomcih, veščah in čarovnikih. | EDNINA |
| imenovalnik | vedomec |
| rodilnik | vedomca |
| dajalnik | vedomcu |
| tožilnik | vedomca |
| mestnik | pri vedomcu |
| orodnik | z vedomcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | vedomca |
| rodilnik | vedomcev |
| dajalnik | vedomcema |
| tožilnik | vedomca |
| mestnik | pri vedomcih |
| orodnik | z vedomcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | vedomci |
| rodilnik | vedomcev |
| dajalnik | vedomcem |
| tožilnik | vedomce |
| mestnik | pri vedomcih |
| orodnik | z vedomci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | vedomec | vedomca | vedomci |
| rodilnik | vedomca | vedomcev | vedomcev |
| dajalnik | vedomcu | vedomcema | vedomcem |
| tožilnik | vedomca | vedomca | vedomce |
| mestnik | pri vedomcu | pri vedomcih | pri vedomcih |
| orodnik | z vedomcem | z vedomcema | z vedomci |
| EDNINA |
| imenovalnik | védomec |
| rodilnik | védomca |
| dajalnik | védomcu |
| tožilnik | védomca |
| mestnik | pri védomcu |
| orodnik | z védomcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | védomca |
| rodilnik | védomcev |
| dajalnik | védomcema |
| tožilnik | védomca |
| mestnik | pri védomcih |
| orodnik | z védomcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | védomci |
| rodilnik | védomcev |
| dajalnik | védomcem |
| tožilnik | védomce |
| mestnik | pri védomcih |
| orodnik | z védomci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | védomec | védomca | védomci |
| rodilnik | védomca | védomcev | védomcev |
| dajalnik | védomcu | védomcema | védomcem |
| tožilnik | védomca | védomca | védomce |
| mestnik | pri védomcu | pri védomcih | pri védomcih |
| orodnik | z védomcem | z védomcema | z védomci |
| EDNINA |
| imenovalnik | vedómec |
| rodilnik | vedómca |
| dajalnik | vedómcu |
| tožilnik | vedómca |
| mestnik | pri vedómcu |
| orodnik | z vedómcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | vedómca |
| rodilnik | vedómcev |
| dajalnik | vedómcema |
| tožilnik | vedómca |
| mestnik | pri vedómcih |
| orodnik | z vedómcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | vedómci |
| rodilnik | vedómcev |
| dajalnik | vedómcem |
| tožilnik | vedómce |
| mestnik | pri vedómcih |
| orodnik | z vedómci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | vedómec | vedómca | vedómci |
| rodilnik | vedómca | vedómcev | vedómcev |
| dajalnik | vedómcu | vedómcema | vedómcem |
| tožilnik | vedómca | vedómca | vedómce |
| mestnik | pri vedómcu | pri vedómcih | pri vedómcih |
| orodnik | z vedómcem | z vedómcema | z vedómci |
| EDNINA |
| imenovalnik | vẹ́domec |
| rodilnik | vẹ́domca |
| dajalnik | vẹ́domcu |
| tožilnik | vẹ́domca |
| mestnik | pri vẹ́domcu |
| orodnik | z vẹ́domcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | vẹ́domca |
| rodilnik | vẹ́domcev tudi vẹ̑domcev |
| dajalnik | vẹ́domcema |
| tožilnik | vẹ́domca |
| mestnik | pri vẹ́domcih tudi pri vẹ̑domcih |
| orodnik | z vẹ́domcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | vẹ́domci |
| rodilnik | vẹ́domcev tudi vẹ̑domcev |
| dajalnik | vẹ́domcem |
| tožilnik | vẹ́domce |
| mestnik | pri vẹ́domcih tudi pri vẹ̑domcih |
| orodnik | z vẹ́domci tudi z vẹ̑domci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | vẹ́domec | vẹ́domca | vẹ́domci |
| rodilnik | vẹ́domca | vẹ́domcev tudi vẹ̑domcev | vẹ́domcev tudi vẹ̑domcev |
| dajalnik | vẹ́domcu | vẹ́domcema | vẹ́domcem |
| tožilnik | vẹ́domca | vẹ́domca | vẹ́domce |
| mestnik | pri vẹ́domcu | pri vẹ́domcih tudi pri vẹ̑domcih | pri vẹ́domcih tudi pri vẹ̑domcih |
| orodnik | z vẹ́domcem | z vẹ́domcema | z vẹ́domci tudi z vẹ̑domci |
| EDNINA |
| imenovalnik | vedọ́mec |
| rodilnik | vedọ́mca |
| dajalnik | vedọ́mcu |
| tožilnik | vedọ́mca |
| mestnik | pri vedọ́mcu |
| orodnik | z vedọ́mcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | vedọ́mca |
| rodilnik | vedọ́mcev tudi vedọ̑mcev |
| dajalnik | vedọ́mcema |
| tožilnik | vedọ́mca |
| mestnik | pri vedọ́mcih tudi pri vedọ̑mcih |
| orodnik | z vedọ́mcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | vedọ́mci |
| rodilnik | vedọ́mcev tudi vedọ̑mcev |
| dajalnik | vedọ́mcem |
| tožilnik | vedọ́mce |
| mestnik | pri vedọ́mcih tudi pri vedọ̑mcih |
| orodnik | z vedọ́mci tudi z vedọ̑mci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | vedọ́mec | vedọ́mca | vedọ́mci |
| rodilnik | vedọ́mca | vedọ́mcev tudi vedọ̑mcev | vedọ́mcev tudi vedọ̑mcev |
| dajalnik | vedọ́mcu | vedọ́mcema | vedọ́mcem |
| tožilnik | vedọ́mca | vedọ́mca | vedọ́mce |
| mestnik | pri vedọ́mcu | pri vedọ́mcih tudi pri vedọ̑mcih | pri vedọ́mcih tudi pri vedọ̑mcih |
| orodnik | z vedọ́mcem | z vedọ́mcema | z vedọ́mci tudi z vedọ̑mci |
védomec védomca tudi vedómec vedómca[védoməc] tudi [vedóməc] samostalnik moškega spolabajeslovno bitje, ki je podnevi človek, med nočnim spanjem pa se loči od svojega telesa in kot zli duh blodi naokrogVedomci zmorejo človeka uročiti z zlim pogledom. iz vedom ‛izkušen, pameten’ (= rus. védomyj ‛znan’, češ. vědomý ‛zavesten, nameren, izkušen, izobražen’) iz ↑vedeti - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Dostopnost