Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

cagovanje -a
samostalnik srednjega spola
RAZLIČICE IZTOČNICE: cagovanje, cagovane, cagovajnje
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: cago'va:nje -a
FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih
VIRI: TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603

Pomen

1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
[Grešniki] bodo is notra vnih ſercei inu viſti vidili inu pozhutili, ta prauizhni, groſſouiti veliki ſerd Boshy ſubper nee Grehe .. de ſe pred nim, od velikiga ſtraha inu zagouane, ne bodo veidili kam diati inu oberniti TT 1557, za
Ta iſti ſerd Boshy, ie Criſtuſa vtak ſtrah, vtaku trepetane inu zagouane perprauil, de ie od tiga vtim Vertu ta keruaui put potil, de vtim en Angel is nebes, ga ie moral troshtati TR 1558, H2a
Miloſt mi iskaſi o Ieſus, || Nedaime vzagouanie, || Terdno prauo vero mi dai *P 1563, 192
Smart inu Pakal me ſtrahuie, neueim ſe kam oberniti, vas volni Suet my ie preteſsan .. Poglei, lete ſtrahoue inu zagouanie Chriſtus letukai celo prozh jemle JPo 1578, III,36a
Ieſt ſim djal v'moim bzagovanju: Vſi zhlovéki ſo lashniki. Rom. 3. <bZagovanju) tu je, Ker je meni taku hudu ſhlu, de ſim lih hotil zagati, tu ſim pozhutil, de ſo vſi zhloveki lashniki> DB 1584, I,309a
Ker je pak mallu troſhta v'ſerci, tu takovu zagovanje britkéſhi dela, kakèr je ſama ſhtrajfinga DB 1584, II,145b
/ Sa tiga volo on [hudič] tukaj eniga ſkuſha, tam eniga drusiga s'krivo vero, szagovanjem, smotnimi miſlami, de bi ſe od Sacramenta inu drugih Articulou prou neverjelu TPo 1595, I,192
preneseno De utim ſpoſnanu, ſtrahu inu zagouanu tih nashih Grehou, imamo en guishen ſtonouiten Trosht, Koker ie ta iſti Trosht nom vtim Euangeliu reſodiuen inu naſnane dan TO 1564, 25a
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
Kakoua nezhiſtoſt, kakoua neſramna Curbarya inu ſtrashni groſſouiti Grehi, kir ie gardu le imenouati, kokou nepokoi, ſtrah, zagouane vtih vyſtih, Ie is tiga ſraslu inu pryshlu, ſe vidi, Inu nih doſti ſami ſpoſnaio TAr 1562, 77b
imamo to nasho shibko Vero poterditi, to nasho shaloſtno Veiſt potroshtati, inu to Neuero, tu zuilane[!], ta ſtrah, tu zagouane na Boshy Miloſti inu pomuzhi, od nas odegnati inu pregnati TC 1575, 446
mi v'leti molitvi proſsimo, de nas Bug obaruje inu ohrani, de nas Hudizh, Svét inu naſhe laſtnu Meſsu neprenori inu nesapela v'Nevero, zagovanje ZK 1595, 128
/ ekspresivno, v zvezi pasti v cagovanje de on [Judež] ni Boga, ni njegovo Beſsédo, oblubo ni Gnado pred nym nemore viditi, satu je on vtakovo veliko ſhaloſt, trepedanje[!] inu vzagovanje padel TPo 1595, I,257 obupal
2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost
Deutſch. Zaghait. Latinè. timiditas. Windiſch. zagovajnje, ſtráh. Italicè. timidità, puſillanimità MD 1592, D8a
Timiditas. Germ. forchtſamkeit. Carnio. zagovainie MTh 1603, II,629

Oblike in zapis

OBLIKE: ed. im.: cagova | nj/n/jnj/ | e; rod.: cagova | nj/n | a/e; daj.: cagovanju; tož.: cagova | nj/n/jnj | e; mest.: cagovanu; or.: cagova | nj/n | em
ZAČETNICA: mala

Etimologija

GLEJ: cagati
Avtorstvo: A. L. R.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja