divjati -am
nedovršni glagol
nedovršni glagol
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: div'ja:ti -'ja:m
FREKVENCA: 103 pojavitve v 19 delih
VIRI: TT 1557, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603
Pomen
1. kdo/kaj; čez koga, zoper koga z nasilnimi dejanji izkazovati svojo jezo, zlobo; SODOBNA USTREZNICA: divjati ty Sludieui tudi le zhedale vezh dyuiaio zhes te boge ludi inu naganeio na vſe hudu TT 1557, ccb
Cerkou, nai ſi Sludi shnega Anticrishti ſuper no dyuia nishter mane rody, doſti ludi hpraui Veri perpraui TT 1577, 356
nai dyuya inu Rasbija Hudizh, ta Suet inu vſi Tyrani, nai Vetroue shume inu pihaio JPo 1578, II,43a
Poſvitni Krali diaviaio[!], Rati ſvite delaio, Super Boga tar Iesuſa DC 1579, 111
inu je vidil Onias, de bi is taciga kreganja veliku hudiga moglu priti, ker je Apollonius, te dulanje Syrie Kapitan, taku divjal, inu k'Simonovi hudobi pomagal DB 1584, II,961b[=196b]
ti némaſh mejniti, de boſh pres ſhtrajfinge oſtal, de ti taku supèr Boga divjaſh DB 1584, II,199a
Crajnſki. slobyti Coroſhki. divjáti DB 1584, III,DdIIb
Deutſch. Grimmig ſein. Latinè. ſaevire. Windiſch. Carn. djvjati, ſe ſlobiti. Italicè. eſsercitor la crudeltà, incrudelirſi MD 1592, F5a
Furo. Germa. Wüeten/ vnſinnig ſein/ toben. Sclav. diviati, od vuma ijti MTh 1603, I,581
Cerkou, nai ſi Sludi shnega Anticrishti ſuper no dyuia nishter mane rody, doſti ludi hpraui Veri perpraui TT 1577, 356
nai dyuya inu Rasbija Hudizh, ta Suet inu vſi Tyrani, nai Vetroue shume inu pihaio JPo 1578, II,43a
Poſvitni Krali diaviaio[!], Rati ſvite delaio, Super Boga tar Iesuſa DC 1579, 111
inu je vidil Onias, de bi is taciga kreganja veliku hudiga moglu priti, ker je Apollonius, te dulanje Syrie Kapitan, taku divjal, inu k'Simonovi hudobi pomagal DB 1584, II,961b[=196b]
ti némaſh mejniti, de boſh pres ſhtrajfinge oſtal, de ti taku supèr Boga divjaſh DB 1584, II,199a
Crajnſki. slobyti Coroſhki. divjáti DB 1584, III,DdIIb
Deutſch. Grimmig ſein. Latinè. ſaevire. Windiſch. Carn. djvjati, ſe ſlobiti. Italicè. eſsercitor la crudeltà, incrudelirſi MD 1592, F5a
Furo. Germa. Wüeten/ vnſinnig ſein/ toben. Sclav. diviati, od vuma ijti MTh 1603, I,581
/ Oni [papežniki] ſe ſerde tar slobe, Nih miſſal ie le treiti: Imaio krisheine ſobe, Shiue nas hte poshreiti, koker Valuui diuiaio, Sa buga nizh nemaraio, Tu Bug ſe dobru vidi TP 1575, B3a
kadar ty zhloveki letiga Diteza neſposnajo, ni sa njega rodio, taku divya inu ſe ſloby ta sveit TPo 1595, I,45
kadar ty zhloveki letiga Diteza neſposnajo, ni sa njega rodio, taku divya inu ſe ſloby ta sveit TPo 1595, I,45
2. ekspresivno, kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
Obtu ſe mi ne bomo bali .. nai ſi tu morie dyuia inu velike Valuue shene TPs 1566, 87b
my [smo] vinèr Boshji otroci, kakòr kuli mozhnu gréh notri v'nas divja DB 1584, III,80b
Vodé ſo tebe vidile, ò Bug, vode ſo tebe vidile, inu ſo ſe bale, Inu globoſzhine ſo divjale DB 1584, I,298b
on je ta GOSPVD, je tudi per nas vzholni .. on more tu Morje tihu ſturiti, kadar bi onu ſhe taku ſlu ſe ſlobilu inu divjalu TPo 1595, I,112
Taku je onu ſto Smertjo .. nemore taku ſhkode ſturiti inu vmoriti, kakor de bi njo Chriſtus nikar vjeto ne dershal. Satu kadar ſe ona ner buile ſloby inu dyuvja, inu ſe na tu nar grosovitiſhe iskasuje, taku ona vſaj per teh Karſzhenikih vezh ne opravi, kakor de ona nje kBoshji beſsedi shene TPo 1595, III,68
my [smo] vinèr Boshji otroci, kakòr kuli mozhnu gréh notri v'nas divja DB 1584, III,80b
Vodé ſo tebe vidile, ò Bug, vode ſo tebe vidile, inu ſo ſe bale, Inu globoſzhine ſo divjale DB 1584, I,298b
on je ta GOSPVD, je tudi per nas vzholni .. on more tu Morje tihu ſturiti, kadar bi onu ſhe taku ſlu ſe ſlobilu inu divjalu TPo 1595, I,112
Taku je onu ſto Smertjo .. nemore taku ſhkode ſturiti inu vmoriti, kakor de bi njo Chriſtus nikar vjeto ne dershal. Satu kadar ſe ona ner buile ſloby inu dyuvja, inu ſe na tu nar grosovitiſhe iskasuje, taku ona vſaj per teh Karſzhenikih vezh ne opravi, kakor de ona nje kBoshji beſsedi shene TPo 1595, III,68
3. kdo fizično izražati strah, skrb zaradi česa; SODOBNA USTREZNICA: tresti se
Sakai ſe ie vſtrashil Erodesh? Teh neuernih vshanza inu neuada ie: Kadar ie Boshye delo tukai: Tako sazhneo diuiati inu trepetati. Sakai oni zhute, da Bog hozhe nyh Silo inu Tiranyo kashtigati JPo 1578, III,21a
4. kdo; s prisl. določilom načina ne ravnati v skladu z razumom, normami
[Starši otrok] ſice ſami hpokorſzhini, kposhteniu, inu dobruti ne rounaio, temuzh nym puſte nyh volio, da po ſuoy miſli diuiaio, inu tako diuij sraſteio JPo 1578, I,32a
Oblike in zapis
OBLIKE: – nedol.: d | i/y/j | vj | a/á | ti; – sed. ed. 2. os.: divjaš; – 3. os.: d | i/y/ju (TPo 1595) | vj | a/á; – mn. 3. os.: d | i/y/ja[!] (DC 1579, 111) | vjajo; – vel. ed. 2. os.: divjaj; – mn. 2. os.: d | i/y | vjajte; – del. na -l m. ed.: divjal; – mn.: d | i/y | vjali; – ž. ed.: divjala; →; – s. ed.: divjaluZAČETNICA: mala
Avtorstvo: M. Č.
Dostopnost