Samostojni izpis sestavka

bič
ESSJ: bič
Gradivo
bīč m, g bíča ‘flagellum’, bȉč, g bíča ‘isto’ (SSKJ), bȉč, g bíča (Pleteršnik); v narečjih: štaj. zgsav. ˈbič m, g -a ‘palica z jermenom’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm. bìč, g -a ‘usnjen ali pleten bič’ (Beltinci – Novak 1996).
Dem bȋček m, g -čka (SSKJ), bȋček, g -čka (Pleteršnik); denom bīčati bȋčam impf ‘tepsti z bičem’ (SSKJ), bíčati bȋčam impf ‘isto’ poleg ‘kaznovati’ (Pleteršnik), tolm. 'ƀičat -am ‘tepsti z bičem’ (Čujec Stres 2010); pkm. bičüvati -ǜjen impf ‘bičati’ (Beltinci – Novak 1996), biˈčüvatẹ -ˈčüjen impf ‘isto’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009).
17. st.: bizhovati ‘caedere flagris, tepſti’ (Kastelec-Vorenc); 19. st.: bizhati ‘geißeln’ (Jarnik 1832: 9), bizhati ‘peitschen, geiseln’, bizhova̍ti -zhu̍jem ‘geiseln’ (Murko 18331).
16. st.: bizh ‘Gaiſel, flagellum, gajshla’ (Megiser 1592); 19. st.: bizh ‘Peitsche’ (Jarnik 1832: 9), bizh ‘Peitsche, Geisel’ (Murko 18331).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *bíč/bȉč m ‘bič’ (splošno);
= stcsl. bičь m, g -a ‘bič’, hrv. bȉč, g bìča ‘isto’ z denom bičèvati bìčujēm ‘bičati’, čak. bȉč ‘bič’ z denom bȉčovati bȉčujen (ČDL), bȉč, g bȉča ‘bič’ z denom bičȁti -oāš ‘tepsti z bičem’ (Vrgada – Jurišić 1973), bȉč m, Isg bȉčen, Npl bȉči (Orbanići – Kalsbeek 1998), srb. bȉč, g bìča ‘bič’, mak. bič ‘isto’, blg. bič, pl bìčove, tudi ‘zlo’, r. bíč, g bičá ‘bič’, ukr. byč, g byčá ‘palica; kratki del cepca, s katerim se mlati’ (Grinčenko), br. bič, g bičá ‘bič’, p. bicz ‘isto’, č. bič, slš. bič, gl. bič ‘palica, kij’, dl. dem bick ‘majhna palica’;
< psl. prvotno verjetno *bí-čь m (ap B), sekundarno (pod vplivom *bi̋-ti ‘tolči’) *bi̋-čь m (ap A).
Etimološka razlaga
Subst *bí-čь >> *bi̋-čь m ‘sredstvo, s katerim se udarja/tolče’ je nomen instrumenti na *-čь tipa *bri-čь m ‘britev’ iz psl. *bi̋-ti ‘tolči, udarjati’ (Skok: II, 162; Bezlaj ESSJ: I, 20; SP: 1, 247; ÈSSJa: 2, 94; ESJS: 1, 62; ERSJ: 3, 348s.).
Pozno srvn. pîtsche f ‘bič’ (> nvn. Peitsche ‘isto’) je bilo izposojeno iz slov. predloge (Štrekelj, ČZN V, 1908, 53; Kluge23: 619), enako tudi romun. bi'cĭŭ ‘bič’ (Tiktin: I, 184; Skok l.c.; SP l.c.). V Bezlaj ESSJ l.c. omenjenega štaj. n. Witsch ‘bič’ Štrekelj l.c. ne navaja.
Povezave
biti2
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika