Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
flum2
ESSJ ∅
Gradivoflumm ‘mivka’, npr. Dal na Rik sa načidal za cíu kamjúon fluma ‘Doli pri Reki so natovorili za kamion mivke’ (cerklj. – Razpet 2006), cerklj.fˈlumm, g-a ‘mivka’, tudi fˈlun ‘isto’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 74).Denomadj v cerklj.fˈlumast, f-a ‘mivkast, peščen’, npr. fˈlumasta ˈzemle (Kenda-Jež l.c.).Sem mtpnFlum ‘parcela v naselju Batuje v o. Ajdovščina’, ‘parcela v naseljih Dolnji Zemon, Šembije, Mala Bukovica, Velika Bukovica, Tominje, Vrbovo v o. Ilirska Bistrica’, ‘parcela v naselju Šembije v o. Ilirska Bistrica’ (LiAK), mtpnFlumljekol ’parcela v naselju Vrbica v o. Ilirska Bistrica’ (LiAK), mtpnFlumjekol ‘parcela v naselju Koseze v o. Ilirska Bistrica’ (LiAK).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.dial.*fˈlumm ‘mivka = droben pesek = prod’ (zahodno).rom.*flumem ‘vodni tok; naplavina’, nato v sln. ‘mivka’.Etimološka razlagaGotovo izposojenka iz istega rom. leksema kot sln.istr.šavr.fˈlymm ‘velika reka’ (►flum1). Ker areal izposojenke obsega tako cerkljansko kot notranjsko narečje (Ilirska Bistrica, Ajdovščina) in ker refleksi rom.*flume ‘vodni tok, reka’ <lat.flūmenn, g-inis ‘tok = tekoča voda, reka’ pomena ‘mivka = droben pesek’ ne potrjujejo, čeprav se iz prvotnega pomena ‘vodni tok’ lahko realizira, kot ponazarja psl.*prǫ́dъm ‘vodni tok; kar vodni tok naplavi na obrežje = naplavina = kamenje ipd.’, prim. sln.prȏdm ‘kamenje, ki ga je nanesla, zaoblila voda’ (SSKJ), toda ukr.prúd ‘hitri vodni tok’, č.proud ‘tok, curek’, je verjetno, da se je izposoja iz rom. predloge *flume realizirala še v generični pomenski stopnji ‘vodni tok’ in da je rom. izposojenka šele v sln. pridobila pomen ‘mivka’. K temu napeljuje tudi tolm.flúmm ‘naplavljeno blato’ (Most na Soči – Kenda 1926), ki lahko predstavlja vmesno pomensko stopnjo od ‘vodni tok’ do ‘mivka = droben pesek’, tj. ‘naplavina’. Posebno pomensko specializacijo, morda iz pomenske stopnje ‘naplavina’, izpričuje samo v Parjah na Notranjskem zabeleženo fly̑m ‘žabji mrest’ (SLA) <sln.*fˈlu:m, kjer je do take leksikalizacije lahko prišlo, ker žabji mrest kot otoček plava na vodni gladini, dokler ga vodni tok ne naplavi na obrežje. O tem Furlan, MR 2016: 160–169.
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.