Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
polje
ESSJ pọ̑lje
Gradivopọ̑ljen, g-a ‘obsežnejši razmeroma raven svet (tudi za gojenje kulturnih ali krmnih rastlin)’, stilistično poljẹ̑ (SSKJ), kar je glede akc mesta pričakovani refleks iz psl.*pȍlʼe, akc varianta pọ̑lje pa je bila tako kot še npr. jẹ̑zero, mọ̑rje po analogiji uvedena iz predložnih zvez z akc umikom *nȃ polʼe>sln.na pọ̑lje; pọ̑ljen ‘das Feld’, poljẹ̑ ‘isto’, rodovitno polje, žitno polje (Pleteršnik), polje ‘Feld; Gefilde’ (Janežič 1851); po SLA se v narečjih večinsko potrjuje refleks pọ̑lje, v gorenjski in dolenjski skupini pa je sporadično potrjen tudi refleks poljẹ̑ (Tunjice, Srednje Jarše, Črna pri Kamniku; Vavta vas, Mirna, Šentrupert, Vnanje Gorice – SLA).Dempọ̑ljce (SSKJ; Pleteršnik), poljče (Cigale 1860s.v.Feld); avgm na -ina poljína ‘večje zaokroženo zemljišče z isto poljedelsko rastlino’ (agr. – SSKJ), poljína ‘eine Reihe neben einander liegender Acker’ (Pleteršnik); nomen agentis na -ak polják ‘poljski čuvaj’ (bkr. – SSKJ), ‘Feldhüter’ (Pleteršnik; Janežič 1851), ‘Feldhirte, poljski čuvaj’ (Cigale 1860), dol. kost.ˈpȯlʼa:k, gpȯˈlʼa:ka ‘poljski čuvaj’, h. i.pȯˈlʼakac, g-a, h. i.pȯˈlʼa:kȯvėmpl (Gregorič 2014), subst je bil onimiziran v cgnPoljak, Polak (ZSSP), in nomen agentis na -ar poljárm, g-ja ‘poljski čuvaj’ (Pleteršnik po Cafu), onimiziran v cgnPolar (ZSSP); adjpọ̑ljski, f-a, v 18. st.pojlske ‘zum Feld gehörig, agrarius, agrestis’ (Pohlin 1781) in od tod pọ̑ljščinaf ‘rastlina, ki se goji na polju; poljski pridelek’, tudi póljščinaf ‘isto’; kompozpoljedẹ̑lecm, g-lca ‘kdor goji poljske rastline, poljščine’ in od tod adjpoljedẹ̑lski, poljedẹ̑lstvon ‘gojenje poljščin’ (SSKJ; Pleteršnik).16. st.: pule, poille ‘campus’ (Megiser 1592), polei (Trubar 1567) <*polʼě (Rigler 1968: 66), toda Ta shiroka Polleſſa ſo polna Ouaz (Trubar 1567), ki kaže na sekundarno sigmatsko osnovo, verjetno v okviru akc variante poljẹ̑ (Ramovš 1971: 292; Ramovš 1952: 77); 17. st.: pule ‘campus’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710), polei ‘pianura’ (Alasia 1607) = ‘ravnina’ <Lsg*polʼě (Furlan, MegPlet 2008: 159 op. 42); 18. st.: pojle ‘Feld, ager, campus’ (Pohlin 1781), pole ‘Feld, Acker, Flur’ (Gutsman 1789); 19. st.: pólje ‘Feld, poljána’ (Murko 1833b).Subst je tako kot drugod po slov. etničnem ozemlju frekventna toponimska osnova (Bezlaj 2003: 200, 214; Snoj 2009: 319).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoPsln.*polʼẹ̑n ‘ager’ (splošno);= stcsl.polje ‘ager’, hrv., srb.pȍlje ‘isto’, mak.pole, blg.polé, r.póle, ukr.póle, br.póle, p.pole, č.pole, slš.pole, gl.polo, dl.pólo; <psl.*pȍlʼen ‘široka in prostrana neporaščena zemeljska površina’ ap C;←pide.*pólH2-i-n ‘širina, širjava’.Etimološka razlagaEnako kot psl.*dȇru̯on ‘arbor’ in psl.*mȍrʼen ‘lacus, palus; mare’ v tematsko deklinacijo prestrukturirani pide. samostalnik akrostatičnega tipa *pólH2-i-n ‘širina, širjava’, ki mu formalno najbolj ustreza het.palḫi-adj ‘širok’ (Pokorny 1951–1969: 805s.; Schmitt-Brandt 1967: 71; Furlan, 30. SSJLK, 1994, 11; Snoj v Bezlaj ESSJ: III:81s.; ESJS: 11:678) <*pl̥H2-i-adj ‘širok’ (Sturtevant 1933: 106; Oettinger 1979: 550). Pide.subst*pólH2-i-n ‘širina’ in adj*pl̥H2-i- ‘širok’ odražata prajezično besedotvorno razmerje med akrostatično deklinacijo substantiva in proterokinetično adjektiva (Furlan, Linguistica 51, 2011, 291ss.) tipa sti.vásu-n ‘dobro’ : vásu-adj ‘dober’ (Watkins, FS Kronasser 1982: 250s.). Izhodno *pélH2-i-/pólH2-i-n ‘širina, širokost’ (→*pólH2-i-/pl̥H2-éi̯-adj ‘širok’) je nomen abstraktum korena *pelH2-/pleH2- ‘širok in raven; širiti; teptati, ravnati’, ki se ohranja tudi v n.Feldn ‘polje, območje’, stvn.feld ‘polje, ravnina’ <zgerm.*felÞa-n<pide.*pélH2-to-m, arm.hoł ‘zemlja, dežela, tla’ <pide.*polH2o-s, psl.*pȏlnъadj ‘raven, odprt, neporasel’ (Pokorny 1951–1969l.c.; Olsen 1999: 53, 781). Razlaga, ki psl.*pȍlʼe korensko povezuje s psl.*polěti ‘goreti’ (Terras, ZSlPh XIX, 1947, 120s.) ali z ide.*pel- ‘siv, svetel’ (Trubačev, ZSl III, 1958, 677) je zaradi slabšega formalnega ujemanja manj verjetna.Diahrona besedna družinaPovezavepoljana
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.