ESSJ ∅
< jslov. (sln.-hrv.) *ščipȁu̯ьcь ‘kdor ščiplje’.
Ker je bil hrv. entom pisno potrjen precej prej kot slovenski, ni izključeno, da je bil slovenski glasovno adaptiran iz hrvaškega. Sodobno ščipȃlec m, g -lca, navadno pl ščipȃlci ‘pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones’ (SSKJ), ščipalci m pl ‘škorpijoni, Scorpiones’ (CZŽ 1997: 370) je bilo neustrezno poknjiženo iz starejšega ščipȃvəc ‘škorpijon’.
[Metka Furlan]