Fran

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih:

• skoki Dunking Devilsov (slovenska akrobatska skupina Dunking Devils),
• dres Dallas Mavericksov (ameriško košarkarsko moštvo Dallas Mavericks),
• trener Phoenix Sunsov (ameriško košarkarsko moštvo Phoenix Suns),
• plošča Drinkersov (slovenska glasbena skupina The Drinkers),
• koncert Dedley Woodleybearsov (mednarodni trio Dedley Woodleybears)?

V medijih lahko zasledimo tudi:

• dobra igra Crusadersa (severnoirsko nogometno moštvo Crusaders),
• stadion Rangersa (škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers),
• poraz Young Boysa (švicarsko nogometno moštvo Young Boys),
• dober nastop Cocksa (finsko rokometno moštvo Cocks) …

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih? Če izhajamo iz tega, ali v slovenskem besedilu pišemo: »Dallas Mavericksi bodo gostovali pri Phoenix Sunsih« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Suns« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Sunsu« ali »Dallas Mavericks bodo gostovali pri Phoenix Suns«? In če je ena od pravilnih oblik tudi »z Dallas Mavericks« (pravopisni člen 859: »Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje […]«), kako potem v tem primeru izrazimo svojino: dres Dallas Mavericks?

Peter Weiss je na Grošljevem simpoziju l. 2016 (povezava na posnetek http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3 je tudi v nekem vašem odgovoru) govoril (18.–21. min.) o tem, da »imamo komandose, kekse, Beatlese, Doorse, Rolling Stonese […]«, da je »Times pisava in časopis, windows je program in uporabljamo obliko v windowsih […]«, da se »na angleško ali špansko ali pa francosko množino v slovenščini praviloma požvižgamo. ''S'' jemljemo kot del samostalnika moškega spola v ednini, drugače je z imeni gorovij […]«. Je drugače tudi pri imenih glasbenih, športnih … skupin? Vsaj košarkarji s Polzele so se že sami poimenovali Hopsi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

S kolegom imava debato, kako huda napaka je to in bi potrebovala argumentacijo.

Četrtki so dan za nakupovanje. in Četrtki so dnevi za nakupovanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Zanima me, kako zapisati vabilo na informativni dan, ki se odvija v dveh dneh. Ali:

• Vabimo vas na informativni dan, ki bo dne X in dne Y ali
• Vabimo vas na informativna dneva, ki bosta dne x in dne Y.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Zanima me, kako štejemo dni do kake prireditve, praznika, roka ipd. Pogosto namreč slišimo stavke Še x dni nas loči od začetka tekmovanja, Samo še x dni je do začetka tekmovanja ... Recimo, da v četrtek v poročilih ob 19.10 napovemo začetek nogometnega prvenstva v (na?) nedeljo ob 11.00.

• Nas od njega torej ločujeta dva dneva ali trije (zagotovo pa tri noči ali skoraj 64 ur)? Osebno štejem le dni v celoti (petek, sobota) - četrtek lahko zanemarim (?), ker se že končuje, nedeljo prav tako, ker že pomeni dan tekmovanja. Ali moj način štetja velja le za stavek Še x dni nas loči od dneva tekmovanja, Samo še x dni je do dneva tekmovanja?
• Bi šteli drugače, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo ob 20.00?
• Bi šteli drugače, če bi uporabili stavek Tekmovanje se začne čez x dni?

Moja dilema je podkrepljena z navajanjem roka: Prijave pošljite do (vključno) petka, 12. 5. Je besedica vključno nujna? Zdi se, da ne, a jo vendarle radi pristavljamo, ker je pomen z njo povsem razdvoumljen. Predloga do in k izražata bližino in kvečjemu stičnost, ne pa vsebovanosti oz. prekrivnosti kot v (Pojdi do cerkve/k cerkvi : v cerkev; vendar Pridi k meni domov). Kaj pa naslednji primer: Prijave pošljite do petka, in sicer do 12. ure. Je mogoča tudi strnitev: Prijave pošljite do petka do 12. ure; Prijave pošljite do 12. ure v petek, Prijave pošljite do petka ob 12. uri.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Prosim Vas za pomoč pri naslednji jezikovni dilemi. Zanima me, katera glagolska oblika v povedku je pravilna, če imamo osebek, zložen iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa sta različna.

Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta se strinjala/sta se strinjali ...

Slovensko in hrvaško mesto sta bila/sta bili ...

Zavedam se, da kadar sta v osebku dva različna samostalnika srednjega spola, je spol glagola v povedku moški (mesto in podeželje sta bila), razumljiva mi je tudi glagolska oblika v povedku, ki sledi osebku s samostalnikom srednjega spola v dvojini (dve mesti sta bili). Rada pa bi vedela, katera oblika glagola je pravilna v primeru, da imamo osebek iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa različna.

Je pred okrajšavo l.r. (lastnotočno) vejica, npr. Janez Novak(,) l.r.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Zanima me, ali je v navedenem primeru vejica pred vrinjenim stavkom in za njim, ali ne?

In danes, tri leta pozneje, spet iščemo odgovor na to vprašanje.

Ali pa:

In danes, tri leta pozneje spet iščemo odgovor na to vprašanje.