Zadetki iskanja
Pleteršnik
árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.-Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
búliti 1., -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.-Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
cíkati 2., cȋkam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
Svetokriški
Habspurg -a m zemljepisno lastno ime Habsburgod Habspurga habsburški: kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau
Pleteršnik
kȃłčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.-Levst. (Rok.) — prim. švic. galzler = Schweineschneider, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
Pleteršnik
múliti 2., mȗlim, vb. impf. 1) muhen, brüllen, C.; krava muli, Plužna-Erj. (Torb.); — 2) girren (o golobih), C.; prim. švic.-nem. muelen, mühlen = brummen wie die Kühe, Levst. (Rok.).
Svetokriški
Sikota m osebno lastno ime Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus Siccota im. ed., katerimu eni hudobni ludje ſo bily saudali Nobeden od svetnikov z imenom Téodor nima priimka Sikota. Morda je mišljen eden treh Sittenskih škofov, svetnikov z imenom Teodor (4., 6. oz. 9. stol.). Srlat. prid. tega švic. škofijskega mesta se glasi Sedunensis.
Pleteršnik
žȗr, m. die Molke, Kras-Erj. (Torb.); — prim. stvn. sur, sauer, Mik.; švic. sauer (suur) = säuerliche Nachmolke, Levst. (Rok.).
Število zadetkov: 9
Dostopnost