Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
tákt1 -a m, pojm. (ȃ) vljudnost, olika: imeti ~; človek brez ~a
Pravopis
táktnica -e ž (ȃ) glasb. notni zapis brez taktnic
Pravopis
teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. imeti rane po celem ~u; človeško, živalsko ~; omilj. položiti ~ v zemljo |truplo|; redk. ~ ladje trup
2. nebesna ~a; svetlobno ~ |svetilo|; politična ~a; geometrijsko ~; pravn. zakonodajno ~
3. ver. sveto rešnje ~ v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi sveto Rešnje ~ |zakrament; posvečena hostija|; poud. biti za kaj z dušo in ~om |popolnoma, brez pridržka|
Pravopis
téža -e ž, pojm. (ẹ́)
1. podatki o ~i; kontrolirati ~o živali; izgubljati ~o, °na ~i; pripogibati se pod ~o bremena; čutiti ~o v želodcu; števn. določati ~e predmetov
2. lajšati ~o življenja težavnost; ~ molka neprijetnost, mučnost; vsa ~a odgovornosti vsa odgovornost; publ.: ~ festivala je na klasični glasbi težišče; ugotovitve brez ~e brez vrednosti, tehtnosti; pripisovati čemu preveliko ~o pomen; zagovor brez ~e brez dokazov, prepričljivosti, trdnosti; Pod ~o razmer je zapustil domovino zaradi razmer
Pravopis
težáva -e ž (ȃ)
1. blažiti ~e; življenjske ~e; ~e v prometu; znajti se v ~ah; imeti ~e pri orientaciji
2. brez ~e, težav hoditi; s ~o se premikati; imeti ~e pri učenju; poud. imeti srčne ~e |biti zaljubljen|; prakt.sp. Z vodo so ~e, je ~ |Vode ni dovolj; Voda ni ustrezne kakovosti|; poud. križi in ~e |neprijetnosti|
Pravopis
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
Pravopis
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
Pravopis
tjavdán nač. prisl. (ȃ) poud.: hvaliti, razburjati se ~ |brez vzroka|; ~ zapravljati denar |brez potrebe, nespametno|
tjavdán -a m, pojm. (ȃ) poud. prerasti svoj prazni ~ |brezciljno življenje|
Pravopis
tjàvendán nač. prisl. (ȁȃ) poud.: govoriti ~ |nespametno|; živeti ~ |brez cilja|
tjàvendán -a m, pojm. (ȁȃ) poud. Obljubi, da boš opustil svoj ~ |brezciljno življenje|
Pravopis
tláčenec -nca m s -em člov. (ȃ) poud. družba brez ~ev |zatiranih|
tláčenka -e ž, člov. (ȃ) poud.
tláčenčev -a -o (ȃ) poud.
Pravopis
tlák2 -a m, snov. (ȃ) ~ iz keramičnih ploščic; števn. hiša brez ~ov
Pravopis
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|
Pravopis
tólar -ja m s -em (ọ́) |denarna enota|; poud. ne imeti niti ~a |biti brez denarja|
Pravopis
tóples -a m (ọ̑) |kopalke brez zgornjega dela|
Pravopis
tóples.. tudi tóples prvi del podr. zlož. (ọ̑) |brez zgornjega dela| tópleskopálke tudi tóples kopálke
Pravopis
tôžba -e ž (ó) zavrnitev ~e na sodišču; ~ za zemljo; ~e ranjencev |glasovi|; pojm. prenašati bolečine brez ~e |ne da bi tožil|
Pravopis
trúšč -a m s -em pojm. (ȗ) ~ prometne ulice; v ~u preslišati koga; poud. urediti zadevo brez ~a |brez vznemirjenja, razburjenja|
Pravopis
túndra -e ž (ȗ) |svet brez gozda|: sibirske ~e
Pravopis
učenjáštvo -a s, pojm. (ȃ) poud. razložiti kaj brez velikega ~a |preprosteje|; skup., star. učenjaki
Pravopis
ugrézniti se -em se dov. ugréznjenje (ẹ́ ẹ̑) Zemeljske plasti so se ugreznile; poud. izginiti, kot bi se v zemljo ugreznil |nenadoma, brez sledu|; neobč. ugrezniti se v kaj ~ ~ ~ spanec pogrezniti se
Število zadetkov: 395