Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
ultimatívno nač. prisl. (ȋ) poud. ~ zahtevati kaj |ostro, brez odloga|
Pravopis
unêsti se unêsem se dov. unesênje; drugo gl. nesti (é) poud.: ~ ~ na stara leta |umiriti se|; Cene so se unesle |umirile|; Vreme se je uneslo |ustalilo, izboljšalo|
unêsti jo unêsem jo (é) knj. pog., poud.: ~ ~ brez kazni |uiti|; ~ ~ pred nevihto |rešiti se, uiti ji|
Pravopis
úp -a m (ȗ)
1. ~i so se izpolnili; ~i za prihodnost; poud.: gojiti ~e |upati|; vdajati se ~om |upati|
2. pojm. upanje: Ni več ~a, da bi ozdravel; zbujati komu ~; prodajati na ~ |brez takojšnjega plačila|
Pravopis
úpanje -a s, pojm. (ȗ)
1. gojiti ~ |upati|; ~ na zmago, v zmago; živeti v ~u
2. kupiti kaj na ~ |brez takojšnjega plačila|; poud.: biti zadnje ~ za bolnika |sredstvo|; Ni ~a, da bi ozdravel |možnosti|; izgubiti ~ |ne upati več|; publ. Akcija nima ~a na uspeh možnosti, da bi uspela; star. staviti ~ na koga, v koga pričakovati, da bo kdo uspešen
Pravopis
usmíljenje -a s, pojm. (ȋ) imeti ~ do trpečega, s trpečim; narediti kaj iz ~a; poud. brez ~a izkoriščati koga |zelo, brezobzirno|
Pravopis
utêči utêčem dov. utečèn -êna; utečênje; drugo gl. teči (é) kaj ~ motor avtomobila; neobč. uteči komu/čemu ~ padajočemu kamenju izmakniti se; ~ zasledovalcem uiti; neobč. uteči pred kom/čim ~ ~ nevihto umakniti se; neobč. Voda je utekla s poplavljenih območij odtekla
utêči se utêčem se (é) neobč. Voda se je utekla; Proizvodnja se je utekla |poteka brez zastojev|
Pravopis
utrudljívo povdk. (í) ~ je bilo delati brez počitka
Pravopis
večérja -e ž (ẹ̑) kuhati ~o; povabiti na ~o; knj. pog. jesti ~o večerjati; pojm. iti spat brez ~e
Pravopis
víno -a s, snov. (í) piti ~; namizna ~a; ~ z geografskim poreklom; poud.: ~ mu je stopilo v glavo |Opil se je|; naliti si čistega ~a |povedati resnico brez olepšavanja|; iskati tolažbo v ~u |v čezmernem pitju|; utopiti žalost z ~om |s pitjem|; pesn. ~ ljubezni |opojnost, omama|
Pravopis
vprék nač. prisl. (ẹ̑) Drevo leži ~ na stezi povprek; poud.: prevzemati v jezik vse ~ |brez premisleka|; Vsi ~ govorijo |drug čez drugega|
Pravopis
vráta vrát s mn. z vráti, °vrátmi (á) Soba ima dvoje vrat; iti skozi ~; stati med ~i; ~ v notranjost pokrajine; šport.: pri slalomu zgrešiti ~; streljati na ~; brcniti žogo v ~; poud.: zapreti si ~ za vrnitev |onemogočiti si vrnitev|; postaviti koga pred ~ |dati koga iz službe, iz stanovanja|; publ. seja za zaprtimi ~i |brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti|
Pravopis
vročína -e ž, pojm. (í) ~ obide koga; imeti ~; bolnik brez ~e; poud. pasja, peklenska ~ |zelo velika|; hoditi po, v ~i; knj. pog. izmeriti ~o telesno temperaturo
Pravopis
vsákršen -šna -o cel. kak. zaim. (ȃ)
1. kupiti ~o blago |najrazličnejše|; Sposoben je za ~o opravilo, naj bo tako ali tako
2. biti brez ~ih izkušenj ne imeti nikakršnih izkušenj, nobene izkušnje
Pravopis
vsèpovprék cel. nač. prisl. (ȅẹ̑) poud.: kritizirati ~ |brez izbire|; piti ~ |brez omejitve|
Pravopis
vsèvprék prisl. (ȅẹ̑)
1. mestov. prostor. ~ nametati kaj v koš; ~ ležeče stvari
2. nač. govoriti ~; poud. jesti ~ |neomejeno, brez izbire|
Pravopis
vzdržáti -ím dov. vzdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek veliko ~i; Ta kruh dolgo ~i |je dolgo uporaben|; vzdržati kaj ~ napore; ~ ogenj na ognjišču |ohraniti|; star., s smiselnim osebkom vzdržati koga Ni ga vzdržalo doma Ni zdržal doma; vzdržati brez česa ~ ~ hrane ves teden
vzdržáti se -ím se (á í) česa ~ ~ kajenja; ~ ~ pri glasovanju |ne opredeliti se|
Pravopis
vzròk vzróka m (ȍ ọ́) imeti ~ za kaj; narediti kaj brez ~a; narediti kaj iz neznanega ~a; ~ bolezni; ~ za nerazumevanje; jezikosl. prislovno določilo ~a
Pravopis
z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
Pravopis
zákon2 -óna m (á ọ́) zakonska zveza: skleniti ~; stopiti v ~; civilni ~; otroci iz prvega ~a; imeti otroke zunaj ~a; poud. divji ~ |skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze|
Pravopis
zaméra -e ž (ẹ̑) biti s kom v ~i; Brez ~e, ampak nimate prav |ne zamerite|
Število zadetkov: 395