Zadetki iskanja
1. pomilovati: Szpovednik zrok má milüvati grejsnika KMK 1780, 77; Vêm ſze doſztája li tebé dr'zati, Szvejt milüvati BKM 1789, 344; Li vüſzta milüjem, lejhko je zbroditi SIZ 1807, 48; Ár, csi je boug prirodjene vejke nej milüvao, naj kak i tebé ne miluje KŠ 1771, 473
2. prizanašati: kaj ſzam váſz milüvao, kaj ſzam nej ſou v-Korinthus KŠ 1771, 531; ka ſzi tvojega jedinorodjenoga Sziná nej milüvao KŠ 1771, 820; Ki ſzi tvojega Sziná nej milüvao KM 1783, 23; Boug je ſziná nej milüvo BKM 1789, 46; je i nêmilüvao od szmrti düse nyihove TA 1848, 64
3. ljubkovati: Ár milüjem váſz z-Bo'zim milanyem KŠ 1771, 546; Ár ſzte me i vu vouzi mojoj milüvali KŠ 1771, 690; Dosztakrát je milüvao on lübléno mater szvojo KAJ 1870, 21; Ár kako verna mati, Milüje ſzvoje ſzini BKM 1789, 48; Trosta, i milüje BRM 1823, 13; i nej ſzo milüvali düſo ſzvojo notri do ſzmrti KŠ 1771, 788
4. oboževati: Milüjejo váſz, ali nej dobro KŠ 1771, 565; pejnaze ſzmo je mi nej milüvali SIZ 1807, 57; Nemilüjte penez KAJ 1870, 23
1. misliti, biti dejaven v zavesti: Nej kaj bi ſzpodobni bili ſznami od ſzébe miſzliti kaj KŠ 1771, 533; ne miſzli drügo, i drügo popejvaj BKM 1789, 7b; je zmo'zen vcſiniti bole, liki mi proſzimo, ali miſzlimo KŠ 1754, 205; liki proſzimo, ali miſzlimo pouleg moucsi delajoucse vnami KŠ 1771, 579; Ktomi vi kagda miſzlite BKM 1789, 68; kaj ſzi tak miſzlijo vu ſzebi KŠ 1771, 107; Vszigdár na mo'zá miszlila AI 1875, kaz. br. 7
2. imeti osebni odnos do česa: Zato imei Cslovik vſze dobro miſzliti SM 1747, 89; Kakda moremo dobro od naſſega bli'znyega miſzliti i gúcsati KŠ 1754, 57; Liki je i pravicsno meni tou miſzliti od vſzej váſz KŠ 1771, 591; csi hüdo miſzli KŠ 1754, 36; Tak naj od náſz miſzli vſzáki cslovik KŠ 1771, 496; i lüdsztvo zaka miszli zobsztojna TA 1848, 3; ne miſzli hüdo KŠ 1771, 516; zakaj miſzlite vi hüda KŠ 1771, 28; Tak i vi miſzlite, ka ſzte mrli iſztina grejhi KŠ 1771, 459; Viſzika od ſzébe ne miſzlite KŠ 1771, 476; Blagoszlovi, ſtero Bom miszlo KŠ 1754, 248; kaj nikaj drügo ne bodte miſzlili KŠ 1771, 567; i vſzi bi ſzi miſzlili vu ſzrczáj ſzvoji od Ivana, nebili on bio Kriſztus KŠ 1771, 174; Gda ſzam dejte bio, liki ſzam miſzlo KŠ 1771, 517
3. nameravati: vneſzrecſo nyega miſzli porinouti TF 1715, 43; vneſzrecso nyega miſzli zapelati SM 1747, 42; Ar je té bio, ki ga je miſzlo odati KŠ 1771, 287; gda je Mário Oſztaviti miszlo BKM 1789, 39; etak szi miszlim TA 1848, 7
misléči -a -e misleč: za düsov drcsem, miszlécs kama pride KM 1783, 282; A za düſov drcsem, miſzlécs kama pride BKM 1789, 443; Bili ſzo pa niki piſzácske tam ſzedécsi i miſzlécsi vu ſzrczáj ſzvoji KŠ 1771, 107
mislojóči -a -e misleč: právi nemiszlojôcsa ka je povedala AIP 1876, br. 10, 7
mìslivši tudi mislévši -a -e misleč, premišljajoč: Ednôk szi doszta miszlivsi, etak govori k-ocsi KAJ 1870, 112; hercegovinánce pomágati dopisztijo, miszlivsi, csi ete boj du'ze trpi AIP 1876, br., 6; szo veliki prosztor niháli, miszlivsi, ka bôgse za zdrávje AIN 1876, 62; 'Zenszka pa li poszlühsala, miszlévsi, ka eden glász AI 1875, kaz. br. 7; szo szrbi boj 'zeleli miszlévsi, ka bi zdaj obládali AI 1875, br. 1, 2
1. moj, izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: Ma lepota kama je SŠ 1796, 98; Moja kamenica je z-kamna KAJ 1870; Obüdi ſze oh mé ſzrczé KM 1783, 226; veszeli sze szrcze moje TA 1848, 10; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; Ti máses moio glávo zoleiom ABC 1725, A8b; pszeniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747; ár ſzo vidile ocsi moie SM 1747, 58; tou je praj edna kouſzt z-moji koſzt SIZ 1807, 7; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obdersávajo TF 1715, 18
2. izraža splošno pripadnost govorečemu: Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Li tebé ſcsém Boug, ma radoszt BKM 1789, 300; ako eto moje, delo priétno boude TF 1715, 9; brezi vſzega mojega zaſlüſenyá TF 1715, 9; pôleg moje pravicze TA 1848, 6; Pomágaj mojoj krhkôcsi BRM 1823, 9; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; I düjh moj polo'zim KŠ 1754, 96; 'Z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Vu iméni Bogá začnem moje delo BJ 1886, 3; pehár vu mojoi kervi TF 1715, 39; zmoim mislenyem zbantuval ſzem SM 1747, 67; Ki ſze nad mom ſzmrtjom vezdaj 'saloſztite SŠ 1796, 58; zmojov pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; inoje za moih greihov odpüſcſenyá voljo kerv prelejao TF 1715, 38; ka je za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; kai je Kristus za moi grehov volo mrel SM 1747, 41; jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro mojo KŠ 1754, 79; kakoje pravicſno za moje greihe preleána TF 1715, 40; ino moie zapovidi obdersávaio ABC 1725, A4b; da mi vſzeh moie grehe odpuſzti SM 1747, 58; ſteri mené lubijo i moje zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; ne glédaj me grejhe SŠ 1796, 85; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; kaiſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantuvau TF 1715, 37; Doſzta krát ſzem zmoimi greihi, Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; moi králl ABC 1725, A7b; Zato Jesus moi oſztani SM 1747, 78; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Da sze nehváli nepriátel moj TA 1848, 10; dobro dete moje KAJ 1870; ktebi moj Bog gorgledim BJ 1886, 7; Nebode zmojga ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; ſteri bode páſzao lüſztvo moje Izraelſzko KŠ 1771, 7; Po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 37; Vu etom moiem Zvelicsitilei verujem SM 1747, 58; vu Jezuſſi Kriſztuſi Goſzpodni mojem vorvati KŠ 1754, 123; kak vu mojem Bougi KM 1790, 107; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Moji lübléni, zdaj ſzmo KŠ 1754, 97; i ſteri ſzo moji bratje KŠ 1771, 41; Poſzlüjhnite moji drági! SIZ 1807, 3; proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b
mòj -a -e sam. moj: I moja vſza ſzo tvoja KŠ 1771, 323
1. mož, poročen moški v odnosu do svoje žene: Martius Mou's KMS 1780, A7b; mou'z ſze naj za 'zeno, ſter je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; Jo'zef pa nyé mou'z KŠ 1771, 6; Obá-dvá hi'snika pa, mou's ino 'sena SIZ 1807, 10; vjedinoſzti ednoga mo'zá i edne 'zené KŠ 1754, 46; i pod obláſztyom ſzvojega mo'sá 'ſivé KM 1796, 7; szlêdnyi pogléd mo'zá vidévcsi AI 1875, kaz. br. 7; i dála je ſzvojemi mouſi SM 1747, 6; ino ſzo ſze kmou'zi dávale KŠ 1771; bi cserí k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; Jákob je pa poroudo Józefa mo'zá Márie KŠ 1771, 5; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; mo'zouv KŠ 1771, 633; ni kmo'zom dávale KŠ 1771, 74; niti kmo'zám dávale KŠ 1771, 141; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; mo'zé KŠ 1771, 702
2. odrasel moški: Blá'zeni je on mou'z, ſteri KŠ 1754, 175; i ovo eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; Blá'zen je on mo'z TA 1848, 3; Pri grobi enoga mou'sa KOJ 1845, 130; priglihávani bode kbláznomi mou'zi KŠ 1771, 23; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; Vi Mosje zGalilee SM 1747, 15; naj mou'zje molio KŠ 1754, 149; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite KŠ 1771, 342; Oni ſzo tákſi mou'sje bili KM 1796, 73; na stere meszto sze od krála táksi mo'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2; réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; ſtiri jezero mou'zov KŠ 1771, 52; ſtiri ſztou mou'sov je vzéo ſzebom KM 1796, 22
nagánjani -a -o preganjan, gnan: nego i Nero od pörgarov nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; je pa od Béle IV. do Bécsa nagányani KOJ 1848, 36
nági -a -o sam. nagi: i do nágoga jo ſzlicséjo KŠ 1771, 797; Gda nágoga vidis KŠ 1754, 169; pren. Ár ſzo vſza nága i odkrita ocséjm nyegovim KŠ 1771, 677
1. nagniti, spraviti kaj iz navpične lege v poševno: nagnes vühou tvoje KŠ 1754, 181; Nagni ti knam tvoja ſzvéta vüha BKM 1789, 50; Nagni k meni vüha tvoja TA 1848, 23; Záto mi glávo pred nyim nagnimo BKM 1789, 301; nema, gde bi ſzi glavou nagno KŠ 1771, 201; i nagnole bi obráz vu zemlo KŠ 1771, 254; i tou erkoucſi, nagno je ſzvojo glávo KM 1796, 109
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: Po kom bi te na hüdo Nagnoli KŠ 1754, 267; csüda i Szvétoga Ocso nagnila nyega med ſzvéce zracsúnati KOJ 1848, 15; i ſzám-hotécs ſze je nagno na vſze dobro KM 1790, 56; ſzo tak zravnali, i mené na to nagnoli, naj bi BRM 1823, IV
3. pregovoriti: Poglavniczke i ti ſztarſi ſzo nagnoli lüſztvo KŠ 1771, 94
nàgnoti se -em se
1. nagniti se: csi ſze gli nagne Kaj na nyega KŠ 1754, 252; i nagno ſze je na vrhek palicze ſzvoje KM 1796, 692; nagnola ſze je vu grob KM 1796, 332
2. približati se koncu: Alkonyodni; nagnoti sze KOJ 1833, 150; ár ſze je dén nagno SM 1747, 47
3. izraziti hotenje, voljo do česa: naj ſze dén denésnyi na nikſi grejh ne nagnem KMK 1780, 101; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13
nàgnovši -a -e ko je nagnil: I nagnovſi glavou, tá je dáo Ocsi ſzvoj düjh KŠ 1771, 330; I nagnovſi ſze vido je lezécse prti KŠ 1771, 332
nàgnjeni -a -o
1. nagnjen: Hajlandó; nagnyen -a -o KOJ 1833, 158; bregôv sze nagnyen tál pa zréberje bregá zové KAJ 1870, 146
2. pripravljen: na hüdo pa nágliv, ino nagnyen SM 1747, 7; jeli je nagnyen sze to za polleta navcsiti AIP 1876, br. 7; na lübézen nagnyeni bojdte KŠ 1771, 476
3. naklonjen: Tak ſzmo nagnyeni kvám bili KŠ 1771, 616; Mačka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8
nahrániti se -im se nahraniti se: Düsa, ſcés ſze nahrániti KŠ 1754, 258; da ſze düsa nahráni KŠ 1754, 236; Ezpetimi lejbami ſze vecs 5000 lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; Do sitosti smo se stvojimi dári nahránili BJ 1886, 8
1. namreč, izraža dopol-njevanje, pojasnjevanje prej povedanega: Koliko tálov má molitev Dva naime TF 1715, 26; okornoſzt k-Bougi naime pa, gda ſze koga bole bojimo KŠ 1754, 9; gda je nyega oszlôbodo z rok nepriátelov, naime z rok Saula TA 1848, 12; Bê'zi naime pred radosztjov KAJ 1848, 250
2. v vezniški rabi za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: vu Czirkvi delajo, naime gda greisnike vönka zapréjo TF 1715, 35; od mojega detinſztva malü, naime pak záto, kai ſzi TF 1715, 46; do etoga csasza, naime pa zato, kai szi ABC 1725, A5b; za tvoio moko, kteri ſzi na ime teda imel SM 1747, 59; Ár ſzem na eto na ime váſz vucso SM 1747, 13
1. najti, nehote priti do česa: ako i vu etoi máloi kniſiczi nikteri error naides TF 1715, 48; Vu etom liſzti pa nájdes ete znamenite ricsi KŠ 1771, 435; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Csi kaj nájdemo KŠ 1754, 50; Vu nisteroj sôli nacsi nájdemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; Steri, gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; i nebi meo i najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Pogledni ovo, jaſz ſzem naisal, kaj je Bog SM 1747, 4; Gde szem lêpo deco naisao KAJ 1870, 5; Kincsi, ſteroga geto je eden cslovik najsao KŠ 1771, 46; Tu je nájsao Brata szvojega KOJ 1848, 4; je ov dečák žveplenice najšao BJ 1886, 8; Pred dverami je naisla edno deklicsko KAJ 1870, 61; etoga ſzmo najsli, ka je obracsao lüſztvo KŠ 1771, 249; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130
2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se kaj doseglo: i’ nejga je mogao najdti SIZ 1807, 4; i ki iſcſe, on naide SM 1747, 26; i ſteri iscse, nájde KŠ 1754, 182; ka med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; i preczi nájdeta edno Oſzelniczo KŠ 1771, 67; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite i nájdete KŠ 1754, 182; iſcsite i nájdete KŠ 1771, 206; ſteri to vouſzko pout nájdejo KŠ 1754, 11b; i v tom najvékšem zapihi snegá domo nájdejo AI 1878, 8; kaj ſzem najſao ovczou mojo KŠ 1771, 222; Csi ſzem ti volo najso BKM 1789, 8b; Paſztérje ſzo ga najsli BKM 1789, 6; Paſztérje ſzo ga naisli BRM 1823, 4; Zdáj szo Vougri ceszto najsli v-Pannonio KOJ 1848, 7; Jezus szam je po trplênyi Naisao sztan mirovnoszti KAJ 1848, 119; Z-velikov szilov mérjavlivo 'zeno najso AI 1875, kaz. br. 7; I gda bi ga ne nasli, povrnoli ſzo ſze KŠ 1771, 171; Naj ſze vknigaj po iméni Najdem gori zapiſzan KŠ 1754, 271; naj ſze vſzáki veren nájde KŠ 1771, 496
3. izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: ino pri tebi miloſcso naiti SM 1747, 53; i dáj mi pocsinka pri tebi nájti KŠ 1754, 232; Gde mam naidti szmilenoszt KAJ 1848, 18; i ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Nájdemo právdo ſcséjoucſi delati dobro KŠ 1754, 81; Ka pa, gda ſze na ſzvejti nájde KŠ 1754, 214; da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ ne nájde KŠ 1771, A5b; Tu naide vandrar sztan mira KAJ 1848, 6; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; I, da naidemo miloszt, Tam zgovoritel KAJ 1848, 5
nájti se nájdem se
1. izraža navzočnost v prostoru ali času: kaiſzeje nei mogla ani edna naiti, ſtera bi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; I nájdem ſze vu nyem tákſi: liki, ki nemam mojo praviczo KŠ 1771, 597; Nájdemo ſze pa i krivi ſzvedoczke KŠ 1771, 52; nego ſze i vu dobri delaj ſzkrblivi najdemo KM 1783, 11; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1; i nenáidesze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo BRM 1823, IV
2. biti: to sze 'ze v-drügom razlocki nájde AI 1875, kaz. br. 6; Csi bi ſze pa ſto najſo, ki bi zácso grajati BKM 1789, 8b; li ſzamo oſzen ſze ji je najslo verni KŠ 1754, 11a; i hvála naſa od Tituſa ſze je za iſztinſzko najsla KŠ 1771, 541; ino bi ſze vu nyem naiſal SM 1747, 21; jeli sze nebi táksi mertük najso, po sterom AI 1875, kaz. br. 6; naj ſze Vöra vaſsa pravicſneiſsa, i draga naide SM 1747, 29
najdejóuči -a -e ki najde: iſzkajoucsi pokoj, i ne nájdejoucsi ga ercsé KŠ 1771, 208
nájdevši tudi nájdovši -a -e ko je našel: iſcsemo pomoucs, i po právoj vöri jo tüdi nájdemo i nájdevſi jo, v'zivamo KŠ 1771, 840; ino iſzkajoucsi to nyegovo csér, i’ ne nájdovsi SIZ 1807, 42; Ki szo blôdili po püsztine nepohodeni potáj nenáidevsi meszta k prebivanyi TA 1848, 90
nájdeni -a -o najden: i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; nájden ſzam od tejh KŠ 1771, 471; Da bos nájden BKM 1789, 232; i nej je najdeni KŠ 1771, 691; Filip je pa nájdeni vu Azoti KŠ 1771, 367; niti je nájdena jálnoſzt vu nyegovi vüſztaj KŠ 1771, 707; nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; zvedávao szem ga, ali nej je naiden TA 1848, 30
naphàti se -pšém se najesti se: naj ſze vſzáki do grla naſzüne, na beteg napsé KM 1790, 78
napháni -a -o naphan, napolnjen: Tömött; napháni -a -o KOJ 1833, 176; do téo z-lédom naphano AIP 1876, br. 2, 7; domou odneszti, nej pa tüdi napháne 'sepe KOJ 1845, 37
napréj zrendlǜ-vani ~ -a ~ -o vnaprej določen: Vu nyem, vu kom ſzmo i örocsino vzéli mi naprej zrendelüvani KŠ 1771, 574
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 20
- Naslednja »