Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Vorenc
iz hod (iz'hod) m, F8, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exortus, -us, is hod; oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe; origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú, is hod; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga is'hoda
Vorenc
jezik2 m, F13, benna, -nae, ena ſorta eniga voẛá v'franzoskim jesiku; bilinguis, dvoiga jeṡika, kir ẛna dvá jeṡika govoriti, laṡhnik; inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neiṡreṡloṡhen, nereṡvèṡan: inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi jeṡik; largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſelei jeṡik tezhe; latina lingva, latinṡki jeṡik, ali govorjenîe; latina lingva, latinṡki jeṡik, ali bukouṡki; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; maledicentiſsimus, cilú do konza hudiga jeṡika; trilinguis, -gve, tréh jeṡikou, kateri ima try jeṡike, kateri drugazhe s'uſtmi govorÿ, kakòr je v'ſerzi
Vorenc
jutri1 prisl., F5, cras, jutri; jutri, cras; crastinus, -a, -um, júterſhnî, kar ſe jma jutri ṡgoditi; in crastinum, do jutri; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na Żutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati
Vorenc
k predl., F384, ad, k', h', bliṡu, do; bucolicus, -a, -um, kar k'govèdam ſliſhi; capite damnatus, k'ſmerti obſojen; cavea, -ae, tá ẛdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; colligere se, ſam k'ſebi priti; frumentarius, -a, -um, kar k'ṡhitu ſliſhi; jacere alteri ad pedes, pred eniga k'nogam paſti; pedester, k'nogam; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu, kar ſe gleda; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; superdicere, ſhe vezh k'govorjenîu perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu; theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; triumphalis, -le, kar k'velikiga veſſeljá obhajanîu ſliſhi; veteratorius, -a, -um, pregnán, hitèr k'golufanîu; prim. h
Vorenc
Vorenc
kaplja ž, F3, gutta, kapla, ṡraga; guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; stilla, -ae, ſraga, kapla, en kapiz
Vorenc
kapljica ž, F3, guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; guttula, kapelza; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34
Vorenc
Vorenc
konec m, F79, a calce ad initium, od konza noter do ẛazhetka; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; exitus, -us, vun hoja, konez; finis, konez, ṡkonzhanîe; finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu; perducere, perpelati, h'konzu perpraviti; perire, poginiti, konez vṡèti; permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza mokar perhajati; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
Vorenc
kosec1 m, F20, caesim, ſékajozh, s'ſékanîam, na kosze, na drobnu; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; dipondium, en koſſez ſrebrá, kar en kraizer velá; fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en koṡ; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; frustulum, en koſſez; intercisè, po koṡzih, s'preréṡanîam; minutatim, od koṡza do koṡza po malim; minutia, -ae, droptiniza, en koſsiz; offela, -ae, en koſſez, ali ṡalusheiz; offula, -ae, en koſſez meſſá, ali en ṡaluṡhei; particula, -ae, en koſſez; particulatim, po koṡzih, po koṡzih reṡdilenu; pecciolum, ena marviza, en koſſiz; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; scrupulatim, od koṡza do koṡza, po mizikinim; structilis, -le, ṡzimpran, ali gori ṡloṡhen, od veliku koṡzeu, ali ṡhtukou
Vorenc
kri ž, F38, anostomasis, kry tezhe, kry pluvá, ṡhila pozhi; conchilium, tá riba v'kateri kryi ſe ſhkarlat namaka; exangnius, pres krýi, pres pameti; incruentus, -a, -um, nekryván, pres kryi; lacteolus, -a, -um, lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku; melancholicus, -a, -um, polhen takeſhne kryvi, klavoren; pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; pituita, -ae, tá voda v'kryvi; sangvineus, -a, -um, krvau, kryvau, polhin kryi; sangvinolentus, -a, -um, obiln s'kryvjó, poln kryi; sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen; vulnus, -ris, ena rana, ṡhlák do kryi
Vorenc
kronika ž, F2, annales, ena chronica, ali buque tega leita do leita popiſſovanîa; historiarum liber, cronica
Vorenc
kup1 m, F43, acervatim, od kúpa do kúpa; acervus, -vi, en kúp; aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati; congeries, en kúp, garmada; cumulus, en kup; foenimeta, en kúp ali loniza ſiná; inglomerare, klopke navyati, na en kúp viti; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu; prim. s'kup, s'kupom, vsehkupgmajn
Vorenc
lagko prisl., F7, conflatibilis, kar ſe lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti; ductilis, ena reizh, katera ſe lagku vleizhe, kakòr drát; perfacile, cilú lagkú; separabilis, -le, kar lagku odlozhi; subjectibilis, -le, kar ſe lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18; superabilis, -le, premogliu, kateriga je lagku premozhi; vadum, -do, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
- laglje , F5, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; facilius, tem lagle, tem laṡhei; levatus, -a, -um, lagle; levatus est, mu je lagle; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
Vorenc
Vorenc
leto1 s, annuatim, vſaku leitu, od leita do leita; annus, leitu; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; quotannis, vſaku leitu, od leita do leita; saeculum, ſtú leit, en zhas teh ſtú leit; triennium, -nÿ, try leita; vinum anniculum, eniga leita vinu; xenium, -nÿ, noviga leita dán
Vorenc
Vorenc
levi prid., F10, altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali léve ſtrani; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; detorquere in laevum, na levo ſtrán ṡkriviti; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levorsum, na lévo ſtran, na lévu; sinister, -a, -um, levizhin, leu na roki, neſrèzhin; sinistra manus, leva roka; sinistrorsum, -si, na lévo ſtrán; transfugere, od eniga k'enimu drugimu potegniti, vṡkozhiti, na leivo ſtran pobégniti; transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó leivo vṡèti
Vorenc
madal prid., F15, angustus, tenák, pregnán, madál; atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle, madál perhaja; effoetum corpus, en madál inu ſlab ṡhivot; emaciare, ẛmadleiti, madál ratati; externatus, -a, -um, ſtenzhán, madál; macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern; macere, madál biti; macescere, madál perhajati; macilentus, -a, -um, ſylnu madál; permacer, -ra, -rum, cilú do konza madál; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne; remacrescere, ṡupèt madál perhajati; strigosus, -a, -um, ſylnu madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou; vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu madál pruti ti velikoſti; prim. madlo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 178
Dostopnost