Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
doklèr čas. vez.
1.
z nedovršnim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrejenega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega
SINONIMI:
toliko časa kot, tako dolgo kot, nar. doklič
2.
z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem
SINONIMI:
Pravopis
doktrína -e ž (í; ȋ) politična ~; neobč. moderna dramaturška ~ nazor, načelo; slabš. trdovratno se držati svoje ~e |togega, neživljenjskega naziranja|
Besedje16
dolidržati (doli držati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje16
dolidržati se (doli držati se) glag. nedov. ♦ P: 3 (TT 1560, TT 1581-82, DB 1584)
Pravopis
doslédno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) ~ se držati pravil; poud. ~ tajiti |prav vse, čisto vse|
Pravopis
dostojánstveno nač. prisl. (ȃ) držati se ~; govoriti ~
Celotno geslo Kostelski
dotikati se ► dȯˈtiːkat se -ˈtiːčen se nedov.
Celotno geslo Etimološki
drȃg drága prid.
Celotno geslo eSSKJ16
drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga
TERMINOLOGIJA: drago korenje
Celotno geslo eSSKJ16
drago1 -ega (dragu, drago) posamostaljeno
1. kar stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago
1.1 kar ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragoceno
2. komur/čemur se pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragoceno
2.1 v zvezi držati/imeti za drago imeti v časti, ceniti
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Pleteršnik
drẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = za drevo držati, Pflughalter sein, Cig., Tolm.
Celotno geslo Kostelski
drevariti ► drėˈvaːrt -rėn nedov.
SSKJ²
drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu
● zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum
2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju
3. zastar. jambor, jarbol
Celotno geslo Etimološki
drọ̑g -a m
Celotno geslo Etimološki
drȗg2 -a m
Celotno geslo eSSKJ16
družba -e samostalnik ženskega spola
1. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
1.1 skupina oseb, ki jih družijo isti interesi, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: združba
1.2 v zvezi biti v družbi (koga, s kom) izraža soobstajanje določenih oseb v določenem času na določenem mestu
1.3 v zvezah imeti družbo s kom / hoditi v družbi s kom biti rad večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
2. več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; SODOBNA USTREZNICA: skupina
2.1 skupina ljudi, ki koga spremlja; SODOBNA USTREZNICA: spremstvo
3. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
4. evfemistično, v zvezi držati družbo s kom imeti spolne odnose s kom; SODOBNA USTREZNICA: spolno občevati
FREKVENCA: 197 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: družba vseh svetnikov, družba (vseh) vernih/svetih vernih krščenikov
Celotno geslo Etimološki
družína -e ž
SSKJ²
drvén -a -o prid. (ẹ̑)
1. lesen2: drven podstavek; obstali so kakor drveni / noge so mu bile od mraza čisto drvene negibne, toge
2. ekspr. neroden2, okoren: to ti je drven fant; ne bodi no tako drvena / drvena drža
    drvéno prisl.:
    drveno se držati, vesti
Pravopis
drvéno nač. prisl. (ẹ̑) poud. |nerodno, okorno|: ~ se držati, vesti
Celotno geslo Etimološki
dŕža – glej držáti
Število zadetkov: 736