Podlubniki
Zanima me, kako je s skrajševanjem večbesednih imen. Kdaj je sprejemljivo in kdaj se pomen spremeni? Kaj lahko storimo, da se izognemo ponavljanju vseh besed imena in bo še jezikovno pravilno? Navajam primer iz gozdarske stroke, in sicer me zanima možnost skrajševanja imen različnih vrst podlubnikov , ki imajo v svojem imenu besedo lubadar , npr. osmerozobi smrekov lubadar , mali osmerozobi smrekov lubadar , orjaški smrekov lubadar , šesterozobi smrekov lubadar . Ali lahko poimenovanja za navedene vrste lubadarjev okrajšamo v smrekov lubadar oz. lubadar ? V preteklosti glede tega ni bilo dileme, ker so bile vse naštete vrste taksonomsko uvrščene v poddružino lubadarjev (Ipinae), ki je bila ena od poddružin znotraj družine podlubnikov (Scolytidae). Pravilno je bilo, če smo poimenovanje vrste skrajšali v lubadar oz. lubadarji , lahko pa smo uporabili tudi ime družine in jih poimenovali podlubniki . Danes podlubniki niso več samostojna družina, ampak so dobili status poddružine (Scolytinae), s čimer pretekla razvrstitev na poddružine (lubadarji (Ipinae), ...) ni več veljavna. Za zgoraj naštete vrste podlubnikov je v stroki še vedno uveljavljen izraz lubadarji . Je uporaba izraza lubadar kot samostojnega izraza za naštete vrste (ki v imenu vsebujejo tudi izraz lubadar ) še vedno sprejemljiva, čeprav lubadarji niso več samostojna sistematska kategorija?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Tekoča identiteta
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Terminološka
Tretiranje rastlin
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitev rastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem). Vprašanje je, kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma (ki imata v SSKJ oznako publ. ) in če je uporaba teh dveh besed v slovenskih besedilih dovoljena.
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitev rastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem). Vprašanje je, kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma (ki imata v SSKJ oznako publ. ) in če je uporaba teh dveh besed v slovenskih besedilih dovoljena.
Terminološka
Vmesni dolg
Za vrsto podrejenega dolga, ki je zavarovan s sredstvi, ki niso bila uporabljena za zavarovanje prednostnega dolga, in ki zaradi večjega tveganja posojilodajalcu prinaša večji donos, se v angleškem jeziku uporablja termin mezzanine debt . V slovenskem jeziku se v strokovnih krogih pojavljajo različni zapisi prevzetega termina mezzanine dolg , mezzanin dolg in mezanin dolg . Kateri slovenski termin je najustreznejši?
Za vrsto podrejenega dolga, ki je zavarovan s sredstvi, ki niso bila uporabljena za zavarovanje prednostnega dolga, in ki zaradi večjega tveganja posojilodajalcu prinaša večji donos, se v angleškem jeziku uporablja termin mezzanine debt . V slovenskem jeziku se v strokovnih krogih pojavljajo različni zapisi prevzetega termina mezzanine dolg , mezzanin dolg in mezanin dolg . Kateri slovenski termin je najustreznejši?
Terminološka
Zgoščevanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 30
- 31
- 32
- 33
- Naslednja »
Število zadetkov: 645
Dostopnost