Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
čenčáriti -im nedov. čenčárjenje (á ȃ) slabš. |prazno govoriti|; slabš. čenčariti o kom/čem ~ ~ najnovejših novicah |govoriti, pripovedovati|
Pravopis
čenčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -aje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čenčánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |klepetati|; slabš. čenčati komu kaj ~ poslušalcem neumnosti |govoriti, pripovedovati|; slabš. Čenčal je, da je našel zaklad |si izmišljeval, lagal|
Pravopis
čéško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po čéško nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~
Pravopis
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~

na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
Pravopis
čím2 in čim mer. prisl. (ȋ) s primernikom delati ~ hitreje; skrbeti za ~ večji pridelek; ~ bolj približati; ~ dalj oditi; ~ manj govoriti; ~ prej popraviti; ~ več doseči
Pravopis
človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i
Pravopis
čústven -a -o; bolj ~ (ȗ) biti preveč ~
čústveni -a -o (ȗ) ~e motnje pri otroku
čústvenost -i ž, pojm. (ȗ) govoriti brez ~i; ~ sodobnega človeka čustvovanje
Pravopis
čústveno nač. prisl. (ȗ) govoriti ~; ~ uravnovešen človek
Pravopis
čvekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čvekánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |nespametno govoriti|; čvekati komu kaj ~ poslušalcem neumnosti |govoriti, pripovedovati|
Pravopis
čveketáti -ám in čveketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čveketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) slabš., redk. |nespametno govoriti|
Pravopis
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Pravopis
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
Pravopis
deklamírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; deklamíranje (ȋ) kaj ~ pesem; slabš. deklamirati o čem ~ ~ svobodi |vzneseno, prazno govoriti|
Pravopis
deskriptívno nač. prisl. (ȋ) govoriti o knjigi samo ~ opisno
Pravopis
devetkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; devetkánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |veliko govoriti, pripovedovati|: kaj ~ neslanosti; devetkati o čem ~ ~ svojih dogodivščinah
Pravopis
dialékt -a [ija] m (ẹ̑) narečje: govoriti ~, v ~u
Pravopis
diplomatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč (ȋ) poud. |spretno, zvijačno ravnati, govoriti|
Pravopis
diskutírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; diskutíranje (ȋ) o čem ~ ~ gledališču razpravljati; publ. javno ~ ~ problemu pisati, govoriti
Pravopis
docírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; docíranje (ȋ) slabš. o čem ~ ~ umetnosti |govoriti, kot bi poučeval|; star. ~ na pravni fakulteti predavati
Pravopis
dogovoríti -ím dov., nam. dogovôrit in dogovorít/dogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ misel; ~ sestanek dogovoriti se za sestanek
dogovoríti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sosedom o odškodnini; ~ ~ (o tem), kaj je potrebno storiti
Število zadetkov: 555