afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Zadetki iskanja
SNB
SNB
blúziti -im nedov. (ȗ) pog.
1. neurejeno, brezciljno živeti: Vedel sem, da moram nekaj narediti, nekaj konkretnega, ne samo bluziti
2. nesmiselno govoriti: Novinarji posvečajo strani vseh dnevnih časopisov našim politikom, ki bluzijo večinoma o nepomembnih starih temah E (↑)blues
1. neurejeno, brezciljno živeti: Vedel sem, da moram nekaj narediti, nekaj konkretnega, ne samo bluziti
2. nesmiselno govoriti: Novinarji posvečajo strani vseh dnevnih časopisov našim politikom, ki bluzijo večinoma o nepomembnih starih temah E (↑)blues
SNB
črnogórščina -e ž (ọ̑)
črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
SNB
encefalopatíja -e ž (ȋ) med.
vsaka možganska bolezen, ki povzroča osebnostne motnje in nevrološke simptome: Trpi za redko obliko encefalopatije, zaradi katere ne more držati glave pokončno, hoditi, govoriti, niti goltati E ← nlat. encephalopathia iz gr. enképhalos 'možgani' + (↑)pátos
vsaka možganska bolezen, ki povzroča osebnostne motnje in nevrološke simptome: Trpi za redko obliko encefalopatije, zaradi katere ne more držati glave pokončno, hoditi, govoriti, niti goltati E ← nlat. encephalopathia iz gr. enképhalos 'možgani' + (↑)pátos
SNB
govórka -e ž, člov. (ọ̑)
1. ženska, ki govori, pripoveduje; govornicaSSKJ: rojena govorka jezika; Grška birokratka kot govorka malega jezika razume težave bruseljskega babilona, zato na sestanek ni prišla klepetat, ampak spraševat in svarit pred težavami
2. ženska, ki zna spretno govoriti, pripovedovati; govornicaSSKJ: Kadar je gostja pogovornih oddaj, ji rada prisluhnem, saj je dobra govorka
3. ženska, ki neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornicaSSKJ: Slavnostna govorka bo predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije E (↑)govôrec
1. ženska, ki govori, pripoveduje; govornicaSSKJ: rojena govorka jezika; Grška birokratka kot govorka malega jezika razume težave bruseljskega babilona, zato na sestanek ni prišla klepetat, ampak spraševat in svarit pred težavami
2. ženska, ki zna spretno govoriti, pripovedovati; govornicaSSKJ: Kadar je gostja pogovornih oddaj, ji rada prisluhnem, saj je dobra govorka
3. ženska, ki neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornicaSSKJ: Slavnostna govorka bo predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije E (↑)govôrec
SNB
konsekutívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
- konsekutívni tolmáč -ega -a m, člov. (ȋ, á)
tolmač, ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Konsekutivni tolmači se popolnoma prilagajajo načinu in dinamiki govorca ter morajo zato biti natančni, hitri in prilagodljivi
- konsekutívno tolmáčenje -ega -a s (ȋ, á)
vrsta tolmačenja, pri katerem tolmač besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Avtorske honorarje izplačujejo predvsem za konsekutivno tolmačenje in za druga specifična področja, za katera nimajo zaposlenih strokovnjakov
SNB
lápati -am nedov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: lapati čisto cel čas; Nekaj jih je odsotno buljilo v stene, drugi so živahno debatirali med sabo ali pa samo lapali v prazno E (↑)lápa
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: lapati čisto cel čas; Nekaj jih je odsotno buljilo v stene, drugi so živahno debatirali med sabo ali pa samo lapali v prazno E (↑)lápa
SNB
nakládatiSSKJ -am nedov. (ȃ) ekspr.
obširno in vsebinsko prazno govoriti: Učil nas je izražati se transparentno, jasno in stvarno, presojati logično in brez emocij, ne nakladati E iz kládati iz (↑)klásti
obširno in vsebinsko prazno govoriti: Učil nas je izražati se transparentno, jasno in stvarno, presojati logično in brez emocij, ne nakladati E iz kládati iz (↑)klásti
SNB
pòsttítovski -a -o in pósttítovski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ)
ki se nanaša na čas po Titu: posttitovska identiteta; posttitovska Jugoslavija; Iz jugoslovanske prestolnice je poročal v času posttitovskega razkrajanja države, ko se še ni smelo govoriti o krizi, kvečjemu o zaostrenih gospodarskih razmerah E (↑)póst... + títovski po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)
ki se nanaša na čas po Titu: posttitovska identiteta; posttitovska Jugoslavija; Iz jugoslovanske prestolnice je poročal v času posttitovskega razkrajanja države, ko se še ni smelo govoriti o krizi, kvečjemu o zaostrenih gospodarskih razmerah E (↑)póst... + títovski po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)
SNB
slíšati se -im se nedov. (í ȋ) pog.
govoriti po telefonu: S svakom se slišiva skoraj vsak dan E (↑)slíšati
govoriti po telefonu: S svakom se slišiva skoraj vsak dan E (↑)slíšati
SNB
talkshow -a cit. [tókšov-] in tókšov -a m (ọ̑)
radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več znanimi osebami: Talkshowov se nikoli ne udeležujem | Ko se danes v televizijskih tokšovih sprašujejo, kaj se je zgodilo v vrednotami, se odgovori ponavadi vrtijo okoli vsakdanjih peripetij E ← agl. talkshow iz talk 'govoriti' + (↑)show
radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več znanimi osebami: Talkshowov se nikoli ne udeležujem | Ko se danes v televizijskih tokšovih sprašujejo, kaj se je zgodilo v vrednotami, se odgovori ponavadi vrtijo okoli vsakdanjih peripetij E ← agl. talkshow iz talk 'govoriti' + (↑)show
SNB
vèčtírnost -i ž (ȅ-ȋ)
obravnavanje, reševanje česa na več različnih načinov hkrati: večtirnost vzgoje; Ne samo da opažamo večtirnost zunanje politike, ki ne zna govoriti z enim glasom, temveč tudi nezmožnost upoštevanja diplomatske diskretnosti in pravil zaupnosti E (↑)vèčtíren
obravnavanje, reševanje česa na več različnih načinov hkrati: večtirnost vzgoje; Ne samo da opažamo večtirnost zunanje politike, ki ne zna govoriti z enim glasom, temveč tudi nezmožnost upoštevanja diplomatske diskretnosti in pravil zaupnosti E (↑)vèčtíren
Število zadetkov: 12
Dostopnost