Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
síliti -im nedov. siliti: Kak vitéz gda ſzili Na ſzvojo pout ſztáne BKM 1789, 2b; Koga potrejbcsina szili KOJ 1845, 9; Ki csákate i ſzilite priſeſztyé dnéve Goſzpodnovoga KŠ 1771, 723; Szilijo naj miniszterium ne müdláva goriposztávlenyom vogerszkom bankom AI 1875, br. 2, 1; Ráj ſzo ſzi ktomi, csi ſzo je ſzilili, ſzmrt zvolili BKM 1789, 328
síliti se -im se želeti si: Záto naj ſze razveſzelim, Vtvoje rane ſze jaſz ſzilim BKM 1789, 221
siléči -a -e sileč: Zrinyi v-grád szilécse Törke odbije KOJ 1848, 83
síliti se -im se želeti si: Záto naj ſze razveſzelim, Vtvoje rane ſze jaſz ſzilim BKM 1789, 221
siléči -a -e sileč: Zrinyi v-grád szilécse Törke odbije KOJ 1848, 83
Prekmurski
skós tudi skóus predl. s tož. skozi: I ſzkouſz obloka vu koſari ſzam püſzcsen doli KŠ 1771, 549; kak dabi din szkousz kuszte krávnye kou'se notri mogao KOJ 1845, 108; teda sze nikeliko sztou junákov szkousz protivnikov v-grád notrivderé KOJ 1848, 90; Jo'zef krics obcsüo te, da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7
Prekmurski
sprevodìti -vòdim dov.
1. spremiti: Vu moj ürok nebeſzki Kriſztus dás me ſzprevoditi SŠ 1796, 119; gda je od ſzébe tak ſzprevodis, kak je vugodno Bougi KŠ 1771, 740; Gda sze Goszpoud páli odprávlajo, jih nikelko szprevodi KOJ 1845, 28; Szprevodte ga pa vu méri KŠ 1771, 525; Szprevodili ſzo ga vu ládjo KŠ 1771, 406; szo ga v-büdinszki grád szprevodili KOJ 1848, 75
2. pokopati, udeležiti se pogreba: mrtvecze na ſztrán ſzprevodite je vi SŠ 1796, 150
3. prebiti, preživeti: I dnéſnyi dén vu méri Dáj mi lepou ſzprevoditi BKM 1789, 375; Oh keliko vör i lejt ſzi do eti máo zobsztom ſzprevodo KM 1783, 198
sprevodìti se -vòdim se biti spremljan: Zlotri ſze je zváraſſa, On ſzprevodo vö zmeſzta BKM 1789, 71; devojke sze tüdi szprevodijo pred tébe TA 1848, 37
sprevòdeni tudi sprevòdjeni -a -o spremljan: Oni záto ſzprevodeni od gmajne prejk ſzo sli po Feniczii KŠ 1771, 388; Matyas, v-Büdino szprevodjen z-Csehszkoga KOJ 1848, 62
1. spremiti: Vu moj ürok nebeſzki Kriſztus dás me ſzprevoditi SŠ 1796, 119; gda je od ſzébe tak ſzprevodis, kak je vugodno Bougi KŠ 1771, 740; Gda sze Goszpoud páli odprávlajo, jih nikelko szprevodi KOJ 1845, 28; Szprevodte ga pa vu méri KŠ 1771, 525; Szprevodili ſzo ga vu ládjo KŠ 1771, 406; szo ga v-büdinszki grád szprevodili KOJ 1848, 75
2. pokopati, udeležiti se pogreba: mrtvecze na ſztrán ſzprevodite je vi SŠ 1796, 150
3. prebiti, preživeti: I dnéſnyi dén vu méri Dáj mi lepou ſzprevoditi BKM 1789, 375; Oh keliko vör i lejt ſzi do eti máo zobsztom ſzprevodo KM 1783, 198
sprevodìti se -vòdim se biti spremljan: Zlotri ſze je zváraſſa, On ſzprevodo vö zmeſzta BKM 1789, 71; devojke sze tüdi szprevodijo pred tébe TA 1848, 37
sprevòdeni tudi sprevòdjeni -a -o spremljan: Oni záto ſzprevodeni od gmajne prejk ſzo sli po Feniczii KŠ 1771, 388; Matyas, v-Büdino szprevodjen z-Csehszkoga KOJ 1848, 62
Prekmurski
strobèntati -am dov. zatrobentati: sze nikeliko sztou junákov v-grád notrivderé, sztrobentajo KOJ 1848, 90
Prekmurski
tr̀di tudi tèrdi -a -o prid.
1. trd, ki se ne vda, težko gibljiv: Terdi grád je nas Bog SM 1747, 79; I trda pecsina BKM 1789, 4; i dober trdi zakriv (táble) je djao na nyé KAJ 1870, 6; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo AI 1878, 7; Csi gli le'zi Na trdoj poſzteli BKM 1789, 56; pren. v-trdoj zimi ſzta prisla KM 1790, 62; i od trdi vötrov ſze gonijo KŠ 1771, 750
2. trd, strog, neprizanesljiv: Trdi grund Bo'zi obſztoji KŠ 1754, 130; ka ſzi trdi cslovik KŠ 1771, 235; Ali trdi bedák povſzéd je zavr'zen KM 1790, 36; trda je eta rejcs KŠ 1771, 286; more ſze bojati trdi kaſtig KMK 1780, 42; podlo'zni bojdite goſpodárom i tim trdim KŠ 1771, 707
tr̀ši tudi tr̀dši tudi trdéjši tudi trdéši -a -e trši: Cz, je trsega glásza kak sz KOJ 1833, 5; ár 'zalôdec trdêse jelo nemre obdelati AIP 1876, br. 5, 7; Za volo mékote se s trdejšimi kovinami mejša AI 1878, 55; Nasa kô'za je na nisterom meszti kúsa i trdsa KAJ 1870, 30
tr̀dši -a -e sam. trši: trávnici, csi je vszáko szprotolêtje z valékmi na trdse zválamo KAJ 1870, 121
1. trd, ki se ne vda, težko gibljiv: Terdi grád je nas Bog SM 1747, 79; I trda pecsina BKM 1789, 4; i dober trdi zakriv (táble) je djao na nyé KAJ 1870, 6; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo AI 1878, 7; Csi gli le'zi Na trdoj poſzteli BKM 1789, 56; pren. v-trdoj zimi ſzta prisla KM 1790, 62; i od trdi vötrov ſze gonijo KŠ 1771, 750
2. trd, strog, neprizanesljiv: Trdi grund Bo'zi obſztoji KŠ 1754, 130; ka ſzi trdi cslovik KŠ 1771, 235; Ali trdi bedák povſzéd je zavr'zen KM 1790, 36; trda je eta rejcs KŠ 1771, 286; more ſze bojati trdi kaſtig KMK 1780, 42; podlo'zni bojdite goſpodárom i tim trdim KŠ 1771, 707
tr̀ši tudi tr̀dši tudi trdéjši tudi trdéši -a -e trši: Cz, je trsega glásza kak sz KOJ 1833, 5; ár 'zalôdec trdêse jelo nemre obdelati AIP 1876, br. 5, 7; Za volo mékote se s trdejšimi kovinami mejša AI 1878, 55; Nasa kô'za je na nisterom meszti kúsa i trdsa KAJ 1870, 30
tr̀dši -a -e sam. trši: trávnici, csi je vszáko szprotolêtje z valékmi na trdse zválamo KAJ 1870, 121
Prekmurski
veličánski -a -o prid. veličasten: je té grád déndenésnyi velicsánszki KOJ (1914), 114; ino k-dozidanyi velicsánszke cérkve Sz. Petra pripomágali KOJ 1845, 54; priporácsam velicsánszke mésne peszmi KOJ 1845, 5
Prekmurski
vérstvo tudi vértstvo -a s gospodarstvo, posestvo: Gazdaság, vérsztvo AIN 1876, 65; Károl ſze je pripravo k-polſzkomi vérſztvi KM 1790, 44; goszpodszki grád z k-vértsztvi szlisajôcsimi hrami KAJ 1870, 116; nárasi ograda i vérstva AI 1878, 41
Prekmurski
Prekmurski
zrǘšiti -im dov. zrušiti, podreti: zrüſte eto czérkev KŠ 1771, 270; zrüste, zrüste vsze do grünta TA 1848, 112; pren. Csi gli zrüsi Têlo nase britka ſzmrt BRM 1823, 376
zrǜšeni -a -o porušen, podrt: pod bojnemi zrüseni králeszki büdinszki grád KOJ 1848, 111
zrǜšeni -a -o porušen, podrt: pod bojnemi zrüseni králeszki büdinszki grád KOJ 1848, 111
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost