Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo
Svetokriški
Amat(us) -ta m osebno lastno ime Amat: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.
Svetokriški
Dominikus -k(us)a m osebno lastno ime Dominik: Kadar je pridigual S. Dominicus im. ed., hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ En lep mirakel pishe Dominicus im. ed. Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant. tudi je bila gvant Ordna S. Dominicuſa rod. ed. ǀ v' Orden S. Dominica rod. ed. ſtopil ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi kakor Sama Maria Diviza S. Dominicuſu daj. ed. ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli, inu s' premlali … Nikar skuſi ſvejsde, kakor S. Dominica tož. ed. 1. Sv. Domínik (1170–1221), redovni ustanovitelj 2. Domínik Maríja Markézij, it. Dominico Maria Marchesio (17. stol.), pisec
Svetokriški
flor -a m tančica: Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram or. ed. oblizhe pokrje (IV, 329) ǀ sa tem pride veliku shenskih pershon s' floram or. ed. pokrite (IV, 349) ← nem. Flor ‛tančica, gaza’
Svetokriški
gvant -a m obleka: gvant im. ed. ene sheme ſe je bil vshgal ǀ Nashe telu je guant im. ed. nashe dushe ǀ ſe je bila doteknila Kraja gvanta rod. ed. Christuſaviga ǀ otrozy guanta rod. ed. poterbujeio ǀ una Gospa vidila en novu furum guanta rod. ed. per eni, drugi ǀ v'shelesni gvant tož. ed. ſe je oblekal ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant tož. ed. perneſti ǀ ie bil sapovedal hlapzom iedernu en lep huant tož. ed. perneſti ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi v'vodo inu popade saguant +tož. ed. Gospuda ſvuiga ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu mest. ed. hranite ǀ v' norskim guantu mest. ed. je bil smalan ǀ s' ſvojm umasanem, inu reſtarganem gvanti mest. ed. je bil k' miſi ſedil ǀ v' enem reſtarganem guanti mest. ed. ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim guantam or. ed. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam or. ed. ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam or. ed. ſvoje Nebeſhke gnade ǀ vy paK s'vaſhim offertnim, inu nezhistim guantom or. ed. G. Boga she ble drashite ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti im. mn., kakor yh noshish ǀ Mashni guanti im. mn., kelihi, inu vſe kar h'oltariu shlishi ſe shegna ǀ ſa volo nyh offertnih gvantou rod. mn. ǀ nikar li skuſi s' unanio podobo guantou rod. mn. teh shem ǀ tulikain guantu rod. mn., Kakor Krajl Zoroaſtres ǀ nashe nove gvante tož. mn. ſmò oblekle ǀ shidane guante tož. mn. ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli ǀ v' norskih gvantah mest. mn. okuli ſe klatio ǀ Na gvantoh mest. mn. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti or. mn. vashe truplu pokriti ← srvnem. gewant ‛obleka’; zapis s h- izkazuje kraš. izgovor g kot γ.
Svetokriški
gvantati -am nedov. oblačiti: ſe pofliſash offertnu tvoje telu guantat nedol. ǀ Inu vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti, gvantat nedol. ǀ s'ſnegam gvanta 3. ed. ſvoje sholnerje, inu s'ledam yh shpisha ǀ Gdu tebe guanta 3. ed., inu shpisha ǀ terbei de imà kakorshniga prjatela, de taiſto taku guanda 3. ed. ǀ ym ie almoshno poshilal, guantal del. ed. m ǀ uni bo ſvojo loterzo guantau del. ed. m ǀ ony ſo … veliku lejt vaſs redili, inu guantali del. mn. m gvantati se oblačiti se: katiri hozheo zerat, inu ſe guantat nedol. kakor Gospada ǀ s'dreviom ſe guantate 2. mn. kakor vaſh ozha Adam ǀ de bi vy dobru shiveli, pyli, jeidli, lepu ſe gvantali del. mn. m → gvant
Svetokriški
gvantec m oblekica: vam bo tudi dal en guantiz tož. ed. de vaſhe truplu bote sakrili (I/2, 69) → gvant
Svetokriški
Izidor(us) -ra m osebno lastno ime Izidor: Poshlushaite kaj pravi S. Iſidorus im. ed. ǀ Kmet je bil Isydorus im. ed., inu vener je bil G: Bogu dopadezh ǀ Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus im. ed. Clarius, ter gori saupye ǀ Iſidorus im. ed. Paluſiota je sapiſſanu puſtil ǀ kir Isidorus im. ed. Clar: naſs opomina rekozh ǀ Isidorus im. ed. pishe od teh tiz Alcedines imenovanih ǀ velik ſvetnik je bil Sveti Jſidorus im. ed. ǀ je piſsanu puſtil Iſidor im. ed. ǀ kateru vſe S. Isidor im. ed. sklene ǀ beſſede S. Iſidora rod. ed., katere lepu ſemkaj ſe raimaio ǀ na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu. En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole Iſidoru daj. ed. 1. Sv. Ízidor Sevíljski (pribl. 560–636), škof, cerkveni učitelj; → Izidorius 2. Sv. Ízidor (umrl 1150), kmet; → Hizidor(us) 3. → Klarius 4. → Peluziota
Svetokriški
kelih -a m kelih: nadluge ſo en kelih im. ed. ǀ reishime od tiga grenkiga keliha rod. ed. ǀ uni je mashni gvant, inu en kelih tož. ed. kupil ǀ dolgu zhaſsa ta shegnani kelik tož. ed. je lisal ǀ Mashni guanti, kelihi im. mn., inu vſe kar h'oltariu shlishi ſe shegna ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih kelihih mest. mn., inu v' Moshtranzah ga hranio ← stvnem. chelih ← lat. calix ← gr. κύλιξ ‛kozarec’
Svetokriški
koler -ja m telovnik: na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane firtohe na mejſti koleriou rod. mn. nashe óblite Kamishole (V, 42) ← nem. Koller ‛ovratnik, telovnik’ ← lat. collāre ‛ovratnik, ovratnica’; prim. pri Kastelec-Vorencu en koller ali jerihaſt gvant ‛colobium’.
Svetokriški
kraljevi -a prid. kraljevi: njegovi krajlevi im. ed. m dvor je bil kuſin poſtal ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi im. ed. m ǀ kar je bil ſposnal Onoffrius od Krajleviga rod. ed. m Roda rojen ǀ is nyh Krajleuiga rod. ed. m ſtola doli vershe ǀ nej hotel krajleve rod. ed. ž krone imeti ǀ on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi daj. ed. ž ſeſti ǀ aku naſs bodo Krajlevi daj. ed. ž mysi perpuſtili ǀ ſuoj Kralevi tož. ed. m guant je bila slekla ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi tož. ed. m ſtol ǀ on ſede na ſvoj Krailevi tož. ed. m ſtol ǀ ga pelejo v'kralevi tož. ed. m duor ǀ krajlevo tož. ed. ž liureo noſsio ǀ ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo tož. ed. ž kambro obeſſil ǀ Venem krajlevem mest. ed. m ſtolu ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni Manaſses ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim mest. ed. m dvori ǀ v' tem Krajlevem mest. ed. s Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa ǀ v' tem Krajlevim mest. ed. s meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga ǀ bom vidil ſtati Mardochæuſa pred Krajlevim or. ed. m Duoram ǀ Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo or. ed. ž Krono Kronan biti ǀ Kosha tudi pomeni hishe, Grady, inu krajleve tož. mn. m duore ǀ ſvoje Krajleve tož. mn. ž krone ſo bili poloshili pred Stol tiga Jagneta V nekaterih zgledih je zapise težko ločiti od onih, ki spadajo pod → kraljev.
Svetokriški
kupiti -im dov. kupiti: ta kateri hozhe Nebeſſa kupt nedol., imà pregainene, sashpotuvajne terpeti ǀ obedn yh nebo hotel kupit nedol. ǀ ſo bily v'egypt shli shitu kupit namen. ǀ Pojdite v'AEgijpt shita Kupiti namen. ǀ samerkash de je ukradenu blagu, ga Kupish 2. ed. ǀ prezei najde danarje de ona tudi ſi kupi 3. ed. ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite 2. mn. ǀ Shitu, inu uinu kupio 3. mn., kadar je ner bulshi kup ǀ uni je mashni gvant, inu en kelih kupil del. ed. m ǀ de bi en sgon kupu del. ed. m s'eno cerqvu ǀ venerbi radi kaj sa vaſho potrebo kupili del. mn. m < pslovan. *kupi̋ti ← germ. *kau̯pi̯an ‛kupiti’, prim. stvnem. koufōn.
Svetokriški
las m las: en laſſ im. ed., de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ cilu en laſs im. ed. nej bil sgorel ǀ v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ tož. ed. taiſtih trèh mladenizhu ǀ en laſs tož. ed. s' en drugem je seshtel ǀ shene pak ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las tož. ed. dobru premisijo, inu popravio ǀ ſe najdeio laſsje im. mn., inu dlake ǀ ſo vidit maihini kakor laſſje im. mn. ǀ laſſie im. mn. is glave ſo njemu padle ǀ nanaglom laſje im. mn. dò tau ſo bily ǀ tvoje belle laſy im. mn., inu sgarblenu oblizhe da ſaſtopit de imash zheſs ſedemdeſſet lejt ǀ shegnane tvoje ſuete laſij im. mn., inu tvoje prelepe ozhy, v' katere ſam Bug ſe je ſalubil ǀ imajo vezh grehou KaKor ti laſsi rod. mn. na glavi ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi rod. mn. na glavi ǀ tvoja glava nima koshe, inu laſſy rod. mn. ǀ na mesti laſy rod. mn. skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih Sampſonavih laſs rod. mn. ǀ ſvoje laſsje tož. mn. ſi odſtrishe ǀ laſſje tož. mn. is glave ſi pulio ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje tož. mn. odſtrigla ǀ imà laſſye tož. mn., kakor koisnske griue ǀ eny ſo niega ſa lasje tož. mn. popadli drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ bi bil mogal laſſie tož. mn. s'mezham odſekat ǀ ti nej ſibila laſye tož. mn. oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral ǀ Sa lasije tož. mn. ſo ga zukalj ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse tož. mn. je s'hiſhe vlekal ǀ Te lepe krauſhaſte laſy tož. mn. bo perpuſtila odresat ǀ jest imam laſsy tož. mn. na glavi ǀ odrejshi tvoje laſſy tož. mn. ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij tož. mn., inu nohtij Kakor ta tiza Postojna ǀ sazhnejo ſe sa laſij tož. mn. ulazhit ǀ huali nie laſsij tož. mn. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij tož. mn. s' glave pulit ǀ leto mozh je imel v' ſvojh laſsèh mest. mn. ǀ ti nimash vezh mozhj v'tvojh ſedmerih laſſeh mest. mn. ǀ s' laſmyj or. mn. je drugem mrejshe prejdla ǀ je sakril s' laſmy or. mn. ǀ sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy or. mn. ſvoie glave taiste briſsat ǀ s'laſmij or. mn. ijh je briſsala
Svetokriški
nafasati dov. nabasati: Iest videm Eniga ſholnerja, kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal, pishtole, inu puksho je nafaſsal del. ed. m, na kojna je ſedil, inu nagi mezh v'roki dershi (I/1, 41) Tvorjeno iz fasati ‛basati’ ← srvnem. vaʒʒen ‛držati, vsebovati, nalagati’.
Svetokriški
naglaven -vna prid. naglaven: en naglauni im. ed. m dol. greh imà tebi dati to vezhno ſmert ǀ kateru bi nebil neglauni im. ed. m dol. greh ǀ gledaj de nimash naglauniga rod. ed. m greha na tvoj dushi ǀ kadar edn ga bres neglauniga rod. ed. m greha vshje ǀ En takorshen neusmilen Trinog je hudizh, kadar leta skuſi naglauni tož. ed. m dol. greh eniga v' ſvojo oblaſt perpravi ǀ en ſam neglauni tož. ed. m dol. greh imash ǀ vezhkrat v' naglaunem mest. ed. m grehi ſe je obhajal ǀ taiſti, kateri ſò v'naglaunem mest. ed. m grehu umerli pujdeio v'to vezhno paklensko martro ǀ obari nas Bug v' naglaunim mest. ed. m grehu k' Svetimu Obhailu ſe perſtopit ǀ kadar ſi v neglaunem mest. ed. m grehu ǀ je vmadeshan s' naglaunem or. ed. m greham ǀ ſo dolshni pod naglaunem or. ed. m greham pridigvat ǀ vſe ſpake teh naglaunih rod. mn. grehou ſò v' Magdaleni prebivali ǀ zhes teh ſedem naglaunyh rod. mn. grehou ǀ Kulikajn neglaunih rod. mn. grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ lenoba, ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham, lety pak tem neglaunem daj. mn. ǀ en zhlovek skuſi naglaune tož. mn. m grehe sgubj ta lepi ohzetni gvant gnade Boshje ǀ nepade zhlovek prezei v' te velike neglaune tož. mn. m grehe ǀ shivj v' naglaunih mest. mn. grehah cellu lejtu ǀ v' pyanſtvi, inu v' neglaunih mest. mn. grehah ǀ ſapuvidi Boshje s' neglaunimi or. mn. grehy prelomit
Svetokriški
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
Svetokriški
ni vez. niti: nej mogal ni jejſti, ni ſpati ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat ǀ ni po nozhi, ni po dnevi pozhitka neperpustj ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ Vij kateri nemate nij blaga, ni denariu ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge boshje ǀ Ogin, kateri od nature ima vſe ſeshgati, kar je v'njega vershnu, vender v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ taiſtih trèh mladenizhu
Svetokriški
Norbertus -ta m osebno lastno ime Norbert: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Norbertus im. ed. ǀ Kakor je skuſil Hermanus Ordna S. Norberta rod. ed. ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant … S. Norbertu daj. ed. eno belo ſuknio Sv. Nórbert (1080/82–1134), redovni ustanovitelj
Svetokriški
nov -a prid. nov: skoraj vſaku lejtu nouu im. ed. m furm v'deshelo pride ǀ novi im. ed. m dol. Gospud Fajmoshter ſe bo pofliſſal ǀ en novi im. ed. m dol. ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: Noua im. ed. ž Savesa ǀ kar je potreba k' ſidainu eniga noviga rod. ed. m, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga rod. ed. s ſverat ǀ Iest grem de bom kaj noviga rod. ed. s vidil ǀ je morebiti kaj noviga rod. ed. s, de en zhlovek je umerl ǀ Marij nej bilu nezh noviga rod. ed. s Angele vidit ǀ NA NOVIGA rod. ed. s LEITA DAN ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh je perpravil en novu tož. ed. m gvant ǀ una Gospa vidila en novu tož. ed. m furum guanta per eni, drugi ǀ vuzhi en nouu tož. ed. m vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ prezei je bil poklizal eno novo tož. ed. ž ſveſdo ǀ on je hotel eno nouo tož. ed. ž streho ſi pustiti s'sydat ǀ imajo tu perru, novu tož. ed. s, inu lepu oblazhilu perneſti ǀ sa nouu tož. ed. s lejtu en fazonetel ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu tož. ed. s lejtu poslati ǀ puſtj en lep Altar v'tej novi mest. ed. ž zerkvi ſturiti ǀ s' nouo or. ed. ž saveſo teh oblub ǀ Ali pak de s'novim or. ed. s veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ Kaj menite N: N: de ſo te nove im. mn. ž, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ bo na semlo prishal nove tož. mn. m Seraphine ſtuarit ǀ nashe nove gvante tož. mn. m ſmò oblekle ǀ bodo miſlili na noue tož. mn. m guante ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove tož. mn. ž/s urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku ſturili ǀ nimash nove tož. mn. ž/s kopita vmishlat
Svetokriški
obleči1 -čem dov. obleči: v'ta nar lepshi guant ga pusti oblezhi nedol. ǀ s' tvojo dobro volo lahku oblezhesh 2. ed. ta ohzetni guant ǀ suojo krono sapusti, inu eno Minihsko kutto oblezhe 3. ed. ǀ aku poprej ſvojo kosho neslezhe, inu eno novo neoblezhe +3. ed. ǀ ſe sleizhete, inu tiga naſiga oblezhete 2. mn. ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio 3. mn. ǀ oblezite vel. 2. mn. ta shlahtni gvant Christusa Iesuſa ǀ Oblezhite vel. 2. mn. ga v' moj krajlevi gvant, ter poſſadite ga na mojga ner lepshiga kojna ǀ ga je bil vſhelesni guant oblekil del. ed. m ǀ de bj ga s'enem restarganim guantam obleku del. ed. m ǀ je te nage oblekal del. ed. m, inu te lazhne naſſitil ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla del. ed. ž, hisho osnashila ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli del. mn. m ǀ nashe nove gvante ſmò oblekle del. mn. ž obleči se obleči se: ſi nevupa s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi nedol. ǀ v'nje offertni guant ſe oblezhe 3. ed., inu v'shpegu ſe sazhne gledat ǀ prezei ona ſe obleizhe 3. ed., inu olepotizhi ǀ ſe oblejzhe 3. ed., ga gleda, mu dopade, drugem ga kashe ǀ ſe taku offertnu oblezhejo 3. mn. kakor de bi shle na ſemein ſe pradaiat ǀ ſe je oblekil del. ed. m s' gvantam naſhe zhloveske nature ǀ v'shelesni gvant ſe je oblekal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala, lepu ſe je oblekla del. ed. ž ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi ſte ſe oblekli del. mn. m
Število zadetkov: 53