Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?
Zadetki iskanja
V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?
Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?
- Ne išče se Urša Plut
ali
- Ne išče se Urše Plut.
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:
- Pridruži se več kot 6.000.000 ljudi
ali
- pridruži se več kot 6.000.000 ljudem.
Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).
Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.
V tujini se nam je rodil vnuk z imenom Juri. Kako se sklanja njegovo ime: Jurija ali Juria?
Zanima me, ali je v tožilniku pravilna oblika mol ali mola (npr. največji dovoljeni ulov za mol/mola). Čeprav se mola sliši nenavadno, se mi zdi pravilno. Gre tu morda za problem živosti in neživosti:
- (živi) mol – riba (torej kot konj – konja, mol – mola) in
- (neživi) mol – diatonična lestvica (kot stol – stol, mol – mol)?
Nekaj virov, v katerih je v tožilniku uporabljena oblika mola: – zbiranje podatkov za mola – (gre) morda za mola – ocena stanja za mola
Kako bi sklanjali ime mehiškega mesta Campeche: Campech -a ali Campeche -ja ali celo Campech? Kako se odločimo za spol?
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?
1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; sosedje so še na slabšem kakor mi; nav. ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka; tudi me smo se bojevale za svobodo; drugi delajo, mi, mi pa spimo; še mi bi tega ne zmogli; to bomo že mi opravili; elipt. »Kdo bo za to odgovarjal?« »Mi.«; pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede?
b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov; nam se nikamor ne mudi; tudi nas so povabili; okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete?
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen / knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti
2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije; oče nam je umrl; kako dolgo se nam je vlekel spor
3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš; da se nam več ne potepaš
4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo; v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana
// vznes., v vladarskih razglasih jaz2: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije
● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz2, midva
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 9
- Naslednja »