Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
jesénski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na jesen2: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli
2. ekspr. ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ 
agr. jesenski dosevek; astron. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta
    jesénsko prisl.:
    jesensko hladne sape; jesensko oblečen
SSKJ²
kévder -dra m (ẹ́)
nižje pog. klet: šla je v kevder po jabolka / vinski kevder
SSKJ²
kílav -a -o prid. (í)
1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi; videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava
 
veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
// slab, nekvaliteten: to so kilava jabolka / produkcija je bila precej kilava / imamo kilavo vreme neprijetno, pusto
2. ki ima bolezen kilo: ker je pretežko dvignil, je postal kilav
Pravopis
kílav -a -o; bolj ~ (í) slabš.: ~ otrok |šibek, slaboten|; ~a koza |suha, mršava|; ~a jabolka |slaba, drobna|; ~o vreme |neprijetno, pusto|
kílavost -i ž, pojm. (í) zdrav. zdraviti ~ pri težakih
Pleteršnik
kíseł, -sela, nav. kísəł, -sla, adj. 1) sauer; kisela jabolka, kiselo vino, kiselo mleko; — 2) mürrisch, misslaunig: kiselo se držati, ein saures Gesicht machen; — kiselo vreme, unfreundliches Wetter, Cig.
SSKJ²
klét ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑)
1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju
// navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet
2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
SSKJ²
klójec -jca m (ọ̑)
nar. vzhodno posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj: dala je vsakemu pest klojcev
SSKJ²
kóliko prisl. (ọ̄)
1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov? koliko je (od) tega, kar sva se zadnjič videla? koliko časa že čakaš? / na koliko ceniš sosedov travnik? po koliko prodajate jabolka? s koliko denarja je kupil svet? v koliko letih je treba vrniti dolg? za koliko presega letošnja proizvodnja lansko? / piše se narazen ali skupaj koliko odstotna in kolikoodstotna je raztopina? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, koliko bo dobil vsak izmed nas; elipt. toliko ima, da sam ne ve koliko; na pregledu se odloči, če in v koliko pes ustreza normam koliko
2. ekspr. izraža veliko količino ali mero: joj, koliko jih je; ti otrok ti, koliko skrbi mi delaš / koliko lepše je tu spomladi / bogve koliko težav te še čaka; bilo jih je kaj jaz vem koliko; rešil je življenje ne vem koliko ljudem; elipt.: ljudi nič koliko; prehodil je nič koliko sveta
Pravopis
kóliko1 -- s °kolíko (ọ́; ọ̑) S ~ denarja bi se zadovoljil; S ~ delavcev bi se opravilo to delo; ~ je ena plus ena; S ~ je treba deliti 60, da se dobi tri; Po ~ prodajate jabolka
Vorenc
konfekt mF7, bellariaconfect, kar ſe po jedi na miẛo perneſſe; Confect. tragemata, bellaria, epidipnida; confectioen zuker, ali Confect od ſémena, inu ſadú; mensa secundaConfect; salgama, -orumvſih ṡhláht ſad ṡa Confect, naprei k'jeidi poſtavlen; tragemataConfect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy; tragemathothecaena s'Confectam napravlena ṡhtazuna
Pravopis
kosmáč -a m s -em tudi živ. (á) zreli ~i |jabolka|; mn., snov. jesti ~e; živ., poud. |kosmata žival|
Celotno geslo ePravopis
kozjanski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kozjanska kozjansko pridevnik
IZGOVOR: [kozjánski]
SSKJ²
krástav -a -o prid. (á)
ki ima kraste: krastav obraz; roke je imel krastave in marogaste / zanemarjene krastave rane / krastava jabolka / krastave pege
SSKJ²
krásti krádem nedov., stil. kràl krála (á ȃ)
jemati kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika: tat krade; dokazali so mu, da je kradel in ropal; krasti denar; otroci so kradli jabolka na vrtu; krade kot sraka / ta pa zelo rad krade / brezoseb. tako kot danes se še ni kradlo; pren., ekspr. občutek krivde mu je kradel spanec
// povzročati, da kdo izgublja zlasti določene moralne kvalitete: krasti komu čast; s takšnim govorjenjem mu je kradel dobro ime, ugled
● 
ekspr. bogu čas krasti lenariti; ekspr. čas mu krade moti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina
♦ 
etn. blago krasti otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi
    krásti se nav. ekspr.
    brez šuma, pritajeno hoditi: med travo se je kradla neka žival / večkrat se je kradel z doma, iz hiše; tiho se je kradel k oknu / pogledi so se mu kradli k njej skrivaj uhajali
    // komaj opazno, navadno samovoljno prodirati, premikati se: solze so se ji kradle iz oči; v srce se ji tiho krade huda slutnja / skozi okno se je pričela krasti luč, svetloba; pren. ta človek se ji večkrat krade v misli
Pleteršnik
krepeláti, -ȃm, vb. impf. s krepelom (ali krepeljo) zbijati: k. jabolka, Polj., Notr.
SSKJ²
kŕhelj -hlja tudi krhèlj -hljà m (ŕ; ə̏ ȁ)
nav. mn. posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka: vse popoldne sta žvečila krhlje; kuhani krhlji / suhi jabolčni krhlji
// po obliki temu podoben kos hrane, navadno sadeža: posoljeni krhlji paradižnika / jajčni krhlji / limonini, pomarančni krhlji / na krhlje zrezano sadje
Celotno geslo Sinonimni
kŕhelj -hlja m
1.
posušen, podolgovat kos sadja, navadno jabolka
SINONIMI:
nar. klojec, ekspr. krheljček, ekspr. krhljiček
2.
podolgovat kos hrane, navadno sadeža
SINONIMI:
ekspr. krheljček, ekspr. krhljiček, knj.izroč. reželj, nar. reženj
Celotno geslo Pohlin
krhelj [kŕhǝlj] samostalnik moškega spola

rezina posušenega jabolka ali hruške; krhelj

SSKJ²
krhljáti -ám nedov. (á ȃ)
rezati na krhlje: krhljati jabolka, krompir
Pravopis
krhljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; krhljánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ jabolka
Število zadetkov: 274