Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
bród -a m
Pleteršnik
bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
Celotno geslo ePravopis
Caslano
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Caslana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Švici, na meji z Italijo
IZGOVOR: [kazláno], rodilnik [kazlána]
BESEDOTVORJE: Caslančan, Caslančanka, Caslančanov, Caslančankin, caslanski
Celotno geslo ePravopis
cerkniški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
cerkniška cerkniško pridevnik
IZGOVOR: [cérkniški]
Celotno geslo ePravopis
Cerkniško jezero
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkniškega jezera samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
jezero na Notranjskem
IZGOVOR: [cérkniško jézero], rodilnik [cérkniškega jézera]
PRIMERJAJ: cerkniški
Pravopis
Chiemsee -ja [kímzé -êja] m s -em zem. i. (ȋẹ̑ ȋȇ) |nemško jezero|: na ~u
Celotno geslo eSSKJ
cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]
    1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
SSKJ²
cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
    cvetèč -éča -e:
    cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; 
prim. cvesti
Pravopis
Čádsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |afriško jezero|
Prekmurski
čalmásti -a -o prid. pokrit s turbanom: prisumeri z-300 jezero csalmásztimi KOJ 1848, 98
SSKJ²
čézinčéz in čéz in čéz prisl., piše se narazen (ẹ̑-ẹ̑)
1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čez in čez; jezero je čez in čez zamrznilo; materin čez in čez nagubani obraz
2. izraža zvrhano mero: škaf je čez in čez poln / čez in čez je zadolžen
● ekspr. zdaj te imam pa čez in čez dovolj naveličan sem te, odveč si mi
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]
    1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem
      1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
    2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka
      2.1. snov, sredstvo za čiščenje
    3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik
      3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
    4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo
      4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
    5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]
    1. rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve
    2. oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre
      2.1. plodovi te oljke
      2.2. olje iz plodov te oljke
    3. modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca
    4. iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus
    5. neformalno, koroško borovnica
STALNE ZVEZE: čopasta črnica
ETIMOLOGIJA: ↑črn
Pravopis
Čŕno jézero -ega -a s, zem. i. (ŕ ẹ̑) |jezero na Pohorju|
Celotno geslo ePravopis
Čudsko jezero
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Čudskega jezera samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
jezero v Estoniji
IZGOVOR: [čútsko jézero], rodilnik [čútskega jézera]
BESEDOTVORJE: čudskojezerski
Geografija
deflacíjsko jézero -ega -a s
SSKJ²
délta1 -e ž (ẹ̑)
geogr. svet ob ustju reke, podaljšan zaradi nasipavanja ob več rokavih v morje ali jezero: delta sega daleč v morje; Nilova delta; rodovitna delta
Geografija
délta -e ž
Geologija
déltni sedimènt -ega -ênta m
Število zadetkov: 597