Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
éskimski in eskímski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na Eskime: eskimski jezik / eskimski psi
SSKJ
éskimščina in eskímščina -e ž (ẹ̑; ȋ) eskimski jezik: s tamkajšnjimi ribiči se je pogovarjal v eskimščini
SSKJ
esperánto -a m (ȃ) umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj razširjenih evropskih jezikov, zlasti romanskih: učiti se esperanto; knjiga je prevedena tudi v esperanto
SSKJ
esperántski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na esperantiste ali esperanto: esperantski jezik; na šoli je dijaški esperantski krožek; esperantski prevod romana / esperantsko gibanje
SSKJ
evolucionírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral
SSKJ
fecljáti -ám [fəc tudi fec] nedov. (á ȃ) pog., ekspr. delati, počenjati kaj brez učinka, uspeha: ves dan kar nekaj feclja; feclja in feclja, pa nič ne naredi
    fecljáti se zapletati se, zatikati se: nit se feclja / pijan je, da se mu jezik feclja
SSKJ
felibríst -a m (ȋ) v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu
SSKJ
fínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Fince ali Finsko: finski jezik / finski državnik
SSKJ
fínščina -e ž (ȋ) finski jezik: pogovarjala sta se v finščini
SSKJ
fórtran -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu
SSKJ
francóski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Francoze ali Francijo: francoski jezik; francoska književnost / francoski predstavnik v mednarodni delegaciji; francoska vlada / francoski film / francoski ključ francoz; star. francoska bolezen sifilis
♦ arhit. francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; friz. francoska brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; gastr. francoska solata solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; gost. francoski bife; francoska strežba strežba, pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč; zgod. francoska revolucija buržoazna revolucija leta 1789 v Franciji
    francósko prisl.: govoriti (po) francosko
    ●     pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; pog., ekspr. gost jo je popihal kar po francosko odšel je, ne da bi plačal
SSKJ
francóščina -e ž (ọ̑) francoski jezik: dobro obvlada francoščino; knjiga je napisana v francoščini / zadnjo uro smo imeli francoščino pouk tega jezika
SSKJ
francozováti -újem nedov. (á ȗ) star. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti francoskega jezika: zelo rad je francozoval
// govoriti francosko
SSKJ
frankofónski -a -o prid. (ọ̑) publ. nanašajoč se na nekdanje francoske kolonije, ki uporabljajo francoščino kot uradni jezik: frankofonske države / frankofonska Afrika
SSKJ
frlíca -e ž (í) nar. šala, čenča: Ali bi jo naj zato ubil, ker ima Zoltan dolg jezik in je neprestano v teh frlicah (F. Godina)
SSKJ
furlánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Furlane ali Furlanijo: furlanski jezik; furlanska zemlja / furlansko vino
    furlánsko prisl.: govoriti (po) furlansko
SSKJ
furlánščina -e ž (ȃ) furlanski jezik: revija v furlanščini
SSKJ
gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 
  1. 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov
    // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev
    // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu
  2. 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami
  3. 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
    ●     njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
    ♦     anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta
    gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu
    ●     gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
SSKJ
gláditi -im nedov., tudi gladíla (á ȃ) 
  1. 1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom
    // slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod
  2. 2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado
    // ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu
    ●     ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati
    gladèč -éča -e: gladeč si brado s prsti
    glájen -a -o tudi glajèn -êna -o: pohištvo iz temnega glajenega lesa
SSKJ
góbec -bca m (ọ̑) 
  1. 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem
  2. 2. nizko obraz: z veseljem bi mu razbil gobec; kar pljunil bi ti v gobec
    // usta: zbil ti bom zobe iz gobca / počiti, udariti, usekati koga po gobcu
    ●     nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; nizko ta pa ima gobec zna spretno govoriti, prepričevati; nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; nizko zapri gobec! nehaj govoriti, molči; nizko dobili so jih po gobcu bili so tepeni, kaznovani zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja; nizko ima dolg, grd gobec opravlja, grdo govori; nizko sam gobec ga je samo govori, ne stori pa ničesar
  3. 3. nizko kdor veliko, predrzno govori: to ti je gobec; bil je strašen gobec / kot psovka ne boš še tiho, gobec
  4. 4. ekspr. prednji del česa: čevlji so imeli stolčene gobce; gobec avtomobila
Število zadetkov: 702