vámpast -a -o prid. (á)
ki ima velik vamp: vampasta krava / nizko vampast človek
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
Celotno geslo
Kostelski
Pleteršnik
vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vȋdni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.-Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
Pleteršnik
vȋdež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče-Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
Pleteršnik
vȋlež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
SSKJ²
víme -na s (í)
1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena; kozje, kravje vime; nabreklo, težko vime; vime, polno mleka; vime z velikimi seski; umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa
// zastar. mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice
2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena
♦ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena; kozje, kravje vime; nabreklo, težko vime; vime, polno mleka; vime z velikimi seski; umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa
// zastar. mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice
2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena
♦ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
Pleteršnik
Pleteršnik
Celotno geslo
Frazemi
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
SSKJ²
vodníca -e ž (í)
1. ženska, ki koga kam vodi: iti za vodnico; poiskati primerno vodnico
2. žival, ki vodi trop, čredo: živali se zbirajo okoli vodnice; krava, ovca vodnica
3. ekspr. ženska, ki z zgledom, nasveti vodi koga: kot najstarejši otrok je bila vodnica bratom in sestram
4. ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev; vodička: delati pri turističnem podjetju kot vodnica / turistična vodnica
5. ženska, ki vodi (taborniški) vod: postati vodnica; vodnica čebelic
6. ekspr. kar vodi človekovo ravnanje: ta misel mu je bila vse življenje vodnica / zvezda vodnica
1. ženska, ki koga kam vodi: iti za vodnico; poiskati primerno vodnico
2. žival, ki vodi trop, čredo: živali se zbirajo okoli vodnice; krava, ovca vodnica
3. ekspr. ženska, ki z zgledom, nasveti vodi koga: kot najstarejši otrok je bila vodnica bratom in sestram
4. ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev; vodička: delati pri turističnem podjetju kot vodnica / turistična vodnica
5. ženska, ki vodi (taborniški) vod: postati vodnica; vodnica čebelic
6. ekspr. kar vodi človekovo ravnanje: ta misel mu je bila vse življenje vodnica / zvezda vodnica
Pravopis
vodník1 -a m, člov. (í) gorski ~; turistični ~; ~ tabornikov; živ. oven ~
vodníca -e ž, člov. (í) najeti ~o; turistična ~; nečlov. krava ~; poud. zvezda ~ |kar vodi človekovo ravnanje|
vodníčin -a -o (ȋ)
vodníca -e ž, člov. (í) najeti ~o; turistična ~; nečlov. krava ~; poud. zvezda ~ |kar vodi človekovo ravnanje|
vodníčin -a -o (ȋ)
Celotno geslo
Frazemi
vòl Frazemi s sestavino vòl:
délati kàkor vòl, délati kot vòl, garáti kot vòl, glédati kàkor zabôden vòl, láčen, da bi vôla pojédel, močán kàkor vòl, močán kot vòl, têpsti kóga kàkor vôla, zabít kot vòl
délati kàkor vòl, délati kot vòl, garáti kot vòl, glédati kàkor zabôden vòl, láčen, da bi vôla pojédel, močán kàkor vòl, močán kot vòl, têpsti kóga kàkor vôla, zabít kot vòl
Prekmurski
vól -a m vol: Koga vol, i oszel ſzpozna BKM 1789, 27; krava, vol szo nüclivi hi'zni sztvári AIN 1876, 8; kakšté veliki vol na hrbti nesé AI 1878, 11; Ne poſelei ni vola TF 1715, 17; ni vola ABC 1725, A4b; Ne poſelei ni vola SM 1747, 46; Ne po'zeli ni vola KŠ 1754, 64
SSKJ²
volčìč -íča [vou̯čič] m (ȉ í)
1. manjšalnica od volk: od nekod se je pritepel volčič; volkulja z volčiči
2. član najmlajše skupine skavtov: skavti sprejemajo mlade tretjega razreda osnovne šole med volčiče; poletni tabor volčičev in izvidnikov / skupina, veja volčičev in volkuljic
3. nar. vnetje vimena: krava je pred telitvijo dobila volčič / volčič na vimenu
// vnetje sploh: volčič na gobcu, parkljih
4. nar. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti; bunika
1. manjšalnica od volk: od nekod se je pritepel volčič; volkulja z volčiči
2. član najmlajše skupine skavtov: skavti sprejemajo mlade tretjega razreda osnovne šole med volčiče; poletni tabor volčičev in izvidnikov / skupina, veja volčičev in volkuljic
3. nar. vnetje vimena: krava je pred telitvijo dobila volčič / volčič na vimenu
// vnetje sploh: volčič na gobcu, parkljih
4. nar. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti; bunika
Pravopis
Pleteršnik
SSKJ²
vrážji -a -e prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na vraga: čarovnice v vražji družbi / praprot je vražje zelišče / kot vzklik vražja strela; kot psovka izgini, seme vražje
2. ekspr. do katerega ima osebek negativen odnos: vsega tega je kriv ta vražji voz; ta vražja krava kar naprej sili v deteljo / kot psovka čakaj, vrag vražji, ti že pokažem
3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: to so bili vražji časi; to delo je res vražje / vražje vreme zelo slabo, neugodno
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: vražji pogum / imeti vražjo srečo
5. ekspr. zelo iznajdljiv, spreten: vražji fant, vse zna; ima vražjo ženo
// živahen, nagajiv: vražje dekle se ni pustilo ujeti; pusti ga, preveč je vražji
● zastar. vražje podobice igralne karte; nar. vražja trava rastlina z vejasto razraslim steblom in drobnimi bledo rumenimi cveti; drobnocvetni rogovilček
♦ bot. vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas; vražji grmič grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; bela omela; zool. vražji cvet cvetu podobna afriška bogomolka, Idolum diabolicum
1. nanašajoč se na vraga: čarovnice v vražji družbi / praprot je vražje zelišče / kot vzklik vražja strela; kot psovka izgini, seme vražje
2. ekspr. do katerega ima osebek negativen odnos: vsega tega je kriv ta vražji voz; ta vražja krava kar naprej sili v deteljo / kot psovka čakaj, vrag vražji, ti že pokažem
3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: to so bili vražji časi; to delo je res vražje / vražje vreme zelo slabo, neugodno
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: vražji pogum / imeti vražjo srečo
5. ekspr. zelo iznajdljiv, spreten: vražji fant, vse zna; ima vražjo ženo
// živahen, nagajiv: vražje dekle se ni pustilo ujeti; pusti ga, preveč je vražji
● zastar. vražje podobice igralne karte; nar. vražja trava rastlina z vejasto razraslim steblom in drobnimi bledo rumenimi cveti; drobnocvetni rogovilček
♦ bot. vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas; vražji grmič grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; bela omela; zool. vražji cvet cvetu podobna afriška bogomolka, Idolum diabolicum
- vrážje prisl.:
vražje se mudi; bilo mu je vražje mraz; vražje hudoben; vražje težko je bilo; sam.: v tem človeku je nekaj vražjega
Pleteršnik
vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk-Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica-Erj. (Torb.).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- Naslednja »
Število zadetkov: 680
Dostopnost