Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kratkoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima kratke roge: kratkoroga krava
SSKJ²
kráva -e ž (á)
1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava / pog. nore krave bolezen norih krav
 
nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno
2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana
// kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
♦ 
zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
SSKJ²
krávče -ta tudi kravčè -éta s (ā; ȅ ẹ́)
ekspr. krava, navadno suha, stara: vse popoldne je pasel kravče
SSKJ²
krávica -e ž (á)
nav. ekspr. manjšalnica od krava: pasti kravico; redil je samo eno kravico
 
pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke
SSKJ²
krávše -ta tudi kravšè -éta s (ā; ȅ ẹ́)
ekspr. krava, navadno suha, stara: v hlevu je imel eno samo kravše
SSKJ²
krepáti -ám dov., krêpal (á ȃ)
nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepala
// nizko umreti: tudi ti boš enkrat krepal
    krepán -a -o:
    krepana miš
     
    nižje pog., slabš. preveč sem krepan, da bi lahko še kaj delal zelo utrujen, zdelan
SSKJ²
krêpniti -em in krépniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑)
nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepnila
// nizko umreti: saj ne boš krepnil od mraza
SSKJ²
krváv -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● 
ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ 
bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
    krvávo 
    1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz
    2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel
SSKJ²
krvomóčen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na krvomočnost: krava je postala krvomočna
SSKJ²
láčen -čna -o prid. (á ȃ)
1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih ust otrok; pren. bajke za lačno domišljijo
// ekspr. ki izraža lakoto: interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune; trgati meso z lačnimi zobmi
2. nav. ekspr. ki živi v pomanjkanju hrane: lačno prebivalstvo / pog. med vojno so ljudje lačni stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah
3. nav. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje; biti lačen ljubezni; dobrote lačni otroci; senzacij lačni časopisi
4. ekspr. ki izraža spolno poželenje: sledil ji je z lačnim pogledom; čutila je na sebi njegove lačne oči
● 
ekspr. urednik ima lačne predale nima gradiva za objavo; pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; nar. lačna torba, vreča manj napolnjena, kot bi morala biti; nar. ta jed je lačna ne nasiti za dolgo; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel zelo lačen; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah
    láčno prisl.:
    lačno gledati; krava lačno muka
    láčni -a -o sam.:
    siti ne razume lačnega; pomagati lačnim; pog., ekspr. ima ta lačno zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh
SSKJ²
lákotnica -e ž (á)
nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale; brcniti psa v lakotnico; krava ima udrte lakotnice
 
star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal
SSKJ²
lísa2 -e ž (ȋ)
nar. lisasta krava: gnati liso na pašo
SSKJ²
lísast -a -o prid. (í)
1. ki ima lise: lisasta krava; žival je belo lisasta po glavi / obraz je postal ves lisast od razburjenja; lica je imela lisasta od solz / suknjič je bil lisast od smolnih madežev
2. nar. omejen, neumen: kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino
♦ 
vet. lisasta zvezda belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise; zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons
    lísasto prisl.:
    lisasto govoriti; lisasto zardeti
SSKJ²
líska -e ž (ȋ)
lisasta krava: liska in sivka
♦ 
zool. črna liska srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom, Fulica atra
SSKJ²
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í)
1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
// ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov
2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
4. nepreh., knjiž. švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
● 
ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka
    lízati se tudi lizáti se slabš.
    dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
    ● 
    pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
    ližóč -a -e:
    zver, ližoča si rane
SSKJ²
márkica -e ž (ȃ)
manjšalnica od marka: niti markice ne zapravi po nepotrebnem / na vozovnico lepi vsak mesec posebne markice / krava ima markico
SSKJ²
maróga2 -e ž (ọ̑)
nar. marogasta krava: sivke in maroge
SSKJ²
marógast -a -o prid. (ọ́)
ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz
♦ 
les. marogasti les les, ki ima maroge
SSKJ²
mávra1 -e ž (ȃ)
nar. črna ali črno marogasta krava: naša mavra ima telička
 
nar. ponoči je vsaka krava mavra črna
SSKJ²
mísati se -am se nedov. (ȋ)
nar. goliti se: kokoši se misajo; krava se misa
Število zadetkov: 680