Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola
1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Celotno geslo eSSKJ16
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
TERMINOLOGIJA: cajhen zdravja/ozdravljenja, Jonasov cajhen / cajhen (od) preroka Jonasa
Celotno geslo Pohlin
cesarski [cesárski] pridevnik

cesarski

Vorenc
cir m, F12, anadema, krona, ali drugi zir na glavi; bulla, -a, zir, ali ſnaga tega garla; canentas, zir na glavi; condalium, ena ſorta perſtana, zir teh perſtou; decor, -ris, ſnaga, zir, lépa ſhtalt; exornatio, leip zir; monile, -lis, rinke, ali zir na garli; mundus muliebris, ſléherna ṡhenṡka ſnaga, inu zir; ornamentum, -ti, ſnaga, zir; ornatus, -us, zir, ſnaga, ſprava k'lipoti; redimiculum, -li, tá zir eni ṡheni na glavi; spinter, -ris, ṡhenṡki zir na rokah
Vorenc
crona gl. krona 
Celotno geslo eSSKJ16
dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti
Celotno geslo eSSKJ16
erbati -am dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Vorenc
junački prid., F22, adorea, -ae, hvala, zháſt, viteṡhka krona, junazhka zháſt; androgo, ena ṡhena mozhniga junazhkiga ſerzá; animosus, ſerzhán, junazhki; antesignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon; balteus, baltheus, pinta, junazhki paṡ, s'rinkami; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; egregius, -a, -um, imeniten, junazhki; egregÿ homines, junazhki ludjè; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripák; fortis in armis, junazhki v'oroṡhju; gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki; heroicus, -a, -um, viteṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi; impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe; intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán, junazhki; mactae virtutis esto, junazhke mozhy bodi; magnanimus, -a, -um, junazhki; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; propugnator, -oris, en junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; stemma, -tis, en kranzil s'róṡh: junazhku djanîe
Vorenc
kapa ž, F14, capitium, en klabúk, kapa, kuta, maniṡhki capúz; caſsis, -dis, vel caſsida, ṡheléṡna kappa, zhelada; cidaris, -ris, turbán, turṡhki klabúk, kapa, inu teh Perſianerjou; conoides, conus, tá narṡguraniſha ſhpiza na ṡheleṡni kapi; cucullus, kappa, ẛhkernizel, maniṡhka kappa, en verzh; cydaris, eniga ṡhkoffa kappa. 2.Esdr:ṡ; galerus, -ri, en klabúk, ali kapa; infula, eniga ṡhkoffa kapa, ṡhkoffja kapa; K. saepe accipitur pro C. ut krona, kapa, kamra; mitra, -ae, ṡhkofia kapa; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili
Svetokriški
koronan prid. kronan: jeſt pak hozhem s' bodezhimi gaishlami gaislan, inu s' terniam koronan im. ed. m biti (IV, 446) Iz → kronan pod vplivom lat. corōna ‛venec, krona’
Prekmurski
koróuna in koróna -e ž
1. krona, okrasni predmet: Ni kincse ne iscse BKM 1789, 11; Ni korón, niti kincsov Ne'zelé BRM 1823, 8
2. kar je po obliki podobno kroni: trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; I ztrnya ſzpleteno korouno ſzo nyemi okouli na glávo djáli KŠ 1771, 94
3. monarhija, država: bi nyihov Jezik vszi pod Vogrszkov Korounov bodoucsi Národje polübili KOJ 1833, VIII
4. čast, priznanje: Gde ſze lescsi tá korouna, Stero nám dá Kriſztus nigda KŠ 1754, 274; bratje moji, radoſzt i korouna moja KŠ 1771, 598; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni Korouna Vſzejm SŠ 1796, 4; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo, mi pa, neſzprjhlivo KŠ 1771, 508; Ár, geto je vardenyeni, vzeme 'zitka korouno KŠ 1771, 746; Darüvao bi náſz ſzvojom koronom BKM 1789, 56
Prekmurski
kòtnoti se -em se dov. skotaliti se: i z-gláve krôna med lüsztvo sze kotnola AIP 1876, br. 2, 7
Vorenc
kraljevi prid., F16, basileya, enu krailevu prebivanîe; basilicus, krailevi; diadema, kraileva krona; diadematus, -a, -um, s'krailevo krono kronan; fiscus Regis, krailevi perhodik, ſhaz, kamra; lex Regia, kraileva poſtava; regalis, -le, kraileivu, kar enimu kraili ſliſhi; regia, -ae, kraileva hiſha, krailevu prebivaliṡze[!] ali dvòr; regificus paratus, krailevu perpravlanîe; regius, -a, -um, krailevi, kar enimu krailu nuza, ali ſliſhi; sceptifer, kateri krailevo palizo noſſi; sceptrum, -tri, oblaſtna, ali kraileva paliza; solium, -ly, en k[r]ailevi ſtol, tron; thronus, -ni, krailevi ſtol; trabea, -ae, ena kraileva ſhauba, ali dolga ſuknîa
Vorenc
krancelj m, F12, corolla, -ae, en kranzil, ſhapel; coronamentum, te roṡhe h'kranzilnom; coronarium, tú déllu teh kranzilnou; coronarius, -a, kateri kranzilne deila; crona. Corona, tudi krona, anadema, kranzil, Crola plectilis; laurea, -ae, en lorberski kranzil, ali ſhapel, ṡa marternike, muzhenike, inu divize; laureatus, -a, -um, s'takeſhnim kranzelnam kronan; lemnisci, -orum, tudi pantelzi iṡ ṡhyd ali nyti, s'katerimi ſe kranzilni perveṡujejo, ali pletó; sertum, -ti, kranzil, ſhapul; stemma, -tis, en kranzil s'róṡh; strophium, -phÿ, en ſhapul, ali kranzil is roṡh; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty
Svetokriški
krancelj -na m venec: Letukai meni naprei pride krona, ali kranzel im. ed., katero je vidil Euſculapius ǀ na mejſti tiga slatiga kranzelna rod. ed. s' katerem je kronana ǀ ſo tej Bogini Ceres s'shita en kranzel tož. ed. ſturili ǀ je G. Boga hualila, inu zhakala na kranzel tož. ed. te martre ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou rod. mn. ǀ Jesus je gartroshe tergal, kranzelne tož. mn. pletel ← srvnem. kranzlīn, manj. od kranz ‛venec’
Celotno geslo Megiser
krancelj -clja/-eljna samostalnik moškega spola
Pleteršnik
krížast, adj. 1) mit einem Kreuze versehen: križasti prapori, Let.; križasta krona, der Kreuzthaler, Cig.; križasti pajek, die Kreuzspinne, Z.; — kreuzförmig gestreift, jvzhŠt.; — 2) kreuzförmig.
Pleteršnik
krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.-Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
Celotno geslo Pohlin
krona [krọ̑na] samostalnik ženskega spola
  1. okrogel predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti; krona
  2. tolar
Število zadetkov: 48