Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
prijazen ž, F8, amor, lubéẛen, priaẛen; fauturus, kateri bo priaṡen ſturil; favens, tá kateri priaṡen ſturi; favere, enimu gnado, ali priaṡen ſturiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; favorabilis, -le, kateri priaṡen ſturý; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala; gratificatio, priaṡni, lubave, ali ſluṡhbè ſturjenîe
Vorenc
prst m, F27, annularis digitus, parſt ẛa perſtan; condilus, gerzha na perſtih; conniuere, pregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtou dolg; digitus, -ti, perſt; dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah; transversum digitum non excedere, ṡa en kriṡham perṡt ſe ne ganiti od ſebe
Vorenc
roditi1 dov. in nedov., F29, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru rody; corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody; foetificare, mladino délati, inu roditi; gemellipara, katera dvoizhizhe rody; generabilis, -le, lagák ṡa roditi, dobar ṡa pleme; generare, roditi, poroditi; genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri rody; geniturus, -a, -um, kateri bó rodyl; gignere, roditi; medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah rody, kadar ga manka; parere, roditi; parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de rody, ali ima roditi; parturire, otrozhiti, otroke roditi, roditi; pomifer, -ra, -rum, kar ſad rody, inu parneſſe; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; producere, poganîati, naprei perpelati, roditi, parneſti; progenerare, roditi, mlade iméti; progignere, roditi, naprei perneſti; prim. rojen 
Vorenc
staviti nedov., F24, adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp ſtaviti, na kladati; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; cantery, ſhrange na katere ſe ſtavi zimermanski leis; figere tentoria, ſhotore ſtaviti; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; logodaedalus, kateri ṡná prou ſvoje beſſéde ſtaviti; marginare, melnike ſtaviti; plicatilis, -le, kar ſe puſty v'gubè ſtaviti; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; sellaria, -ae, proſtor kir ſe ſtoli ſtavio; supedaneum, podnuṡhnik, kar ſe pod nogè ſtavi; tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi
Vorenc
štor m, F9, caudex, -cis, ſhtempil eniga driveſſa, ſhtor, ſteblu, ẛelni ſhtor; caulis, -lis, ẛèle, ſhtòr, rèzil, na katerim ẛèle raſte, kozén; codex, -cis, en paîn, ſhtor; cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; decaulescere, v'ſhtore, ali v'kozenîe raſti, ẛèle zèſſati; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá laṡhki reṡdrobnyk tega kamena v'zhlovéku ... ima en mozhán ṡhtor; truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu, deblu, klada, ṡhtempel; unicaulis, -le, eniga ṡhtorṡha, ali kozna ṡèle, kar en ſam kozin, ali ṡhtor ima
Vorenc
tadel m, F15, aurium vitia, tadli, ali boléẛan teh uſhès; cochexia, tá ẛnotarſhnîa boléſan, inu ẛnaminîe tega notarſhnîga tadla; collivitia, tadli garla; defectus, pomankanîe, tadil; deliquium: vide lipothimia, shelodza tadli; irreprehensibilis, -le, pres tadla; lipothimia, omadlevanîe, ṡhelodza tadli; naevus, -vi, en madeṡh na ṡhivotu, tadel, prigovor, falinga; narium vitia, tadli, ali boléṡan noſnih lukniz; oculorum vitia, teh ozhy tadli, bolésni; oris vitia, teh uſt tadli; retaxare, ṡupèt ṡhtraffati, hude tadle na eniga metati; sine defectu, pres tadla; taxatio, zeina, tadel; vitium, -tÿ, nepopolnomoſt, tadel, hudobia, pregréha, ṡkaṡhenîe
Vorenc
testament m, F16, abintestato, pres teſtamenta; agnasci, ſe roditi po ſturjenim teſtamenti, ali po ſhaffingi ſvoiga ozheta; codicillus, enu perpiſſanîe v'buque, ali v'teſtament, lyſtek; executores testamenti, reṡglihavzi teſtamenta; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; legatarius, -a, -um, tá katerimu je kai v'teſtamentu ṡaſhaffanu; subjector testamentorum, kateri en fólsh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe; testamento relinquere, v'teſtamenti, ali s'teſtamentam ṡaſhaffati; testamentum, ſhafft, ṡaſhaffanîe, porozhenîe, teſtament, ṡaveṡa; testamentum cancellatum, teſtament v'katerim je kai ṡbriſſanu; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh prizh; testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati
Vorenc
tožba ž, F13, accusabilis, -le, toshbe vredin; accusatio, toshba; actio, -onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda, djanîe, toshba; actio condictitia, oṡnanîena toṡhba; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; calumnia, ẛaṡhmaganîe, nedolẛhna kriva toṡhba, ferṡhmait; conquestio, toṡhba; criminalis causa, pregréſhna toṡhba; fax accusationis, ṡazhetek ene pravde ali toṡhbè; inficiator, -oris, kateri taji, inu nyzh per pravdi, ali per toṡhbi ſpoṡná, kar je vpraſhan; querimonia, -ae, toṡhba, jamranîe; reatus, -us, tá zhas te toṡhbe zhes eniga pred rihto, ali pravdo; sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe
Vorenc
varovati nedov., F10, casaria, tá katera hiſhe varuje, hiſhna goſpodariza; castellanus, kateri v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; F. Nunquam mutatur, nec huius loco V. poni potest ... ut Farÿ, id est Presbyteri, Varÿ, id est caue; pullarius, -rÿ, kokoſhár, kateri piṡzhanze varuje; servare, hraniti, skraniti, varovati; sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu nevarnoſtjo varuje; sospitare, ſhermati, pred ṡhkodo varovati, inu odteti; submotor, -oris, vratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu odpèra, inu obeniga notar ne puſty; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati, vardéti, ohraniti, pogledati
Vorenc
videti nedov., F35, acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti viditi; caecultare, hudú viditi, en ṡhleht pogled iméti; caeculus, kateri malu vidi; cernere, viditi, gledati; difficile nobis videtur, nam ſe teṡhku vidi; extantia, bitje, kar je kai viditi; extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi, ſe ṡnaiti; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; videbitur, ſe bó vidilu; videre, viditi; visibilis, -le, videozhi, kar ſe more viditi; visus est, ſo ga vidili
Vorenc
vzeti dov., F153, accipere, vsèti, prejemati; boni consulere, ẛa dobru vṡèti; capsis, vṡami, aku hozheẛh; commendare memoriae, dobru v'pamet vṡèti, ẛamerkati; incarnari, meſſú, ali zhlovéſtvu naſé vsèti, teleſſen poſtal; interceptor, tá kateri preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; operosa res, ena reizh, katera doſti délla vṡame; receptor, -oris, kateri kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; reclamare, naṡai poklizati, naṡai ſvojo beſſédo vṡèti, ṡupar govoriti; recominisci, ṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſil vṡeti; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily; trientarium foenus, tá zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; valefaciens, dicens vale, ſlavú vṡèti; vitio vertere, vel vitio dare, ẛa ṡlú vṡèti, ṡamèriti; prim. pročvzeti 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vzeti dov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426
Vorenc
z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si 
Vorenc
zavetnik m, F8, contutor, ṡraven eniga druṡiga gerob, ali oṡkerblenyk, ali ẛavétnik; hyperospites, ṡavétnik, brainenyk; patronus, -ni, en odvétnik, ohranênyk, ṡavétnik; protector, ṡavétnik, ṡakrivaviz; sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu nevarnoſtjo varuje; tribunus, -ni, tá viſhi zhes vſe zèhe, iṡvolen k'enimu ṡaveitniku tega folka; tutor, -oris, oṡkarblenyk, odveitnik, ṡaveitnik; tutor attilianus, od viſhih dani ṡavétnik
Vorenc
zid m, F35, andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ẛydama; antemurale, ena pred poſhtaino, ali pred méſtnim ẛydom poſtavlena bramba; firmus murus, ſtanoviten ṡyd; intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri; muralis, -le, kar k'ṡydu ſliſhi; muri, ṡydovi; murus, -ri, en ṡyd; paries, -tis, ſteina, ṡyd
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Vorenc
žival ž, F18, animal, ẛvir, ẛhivál, ẛvirina, ẛhiviniza; cicur, divja ẛhival, domá pervajena; foetura, -ae, tá ſad, inu tú mladu ene ſléherne ṡhivali; reptilis, -le, ſléherna ṡhivál, katera laṡi, ali leiṡe; vitalia, drob v'ṡhivali; vivarium, -rÿ, en vert, ali proſtor ṡa ṡhivál, ṡvirino, tyze, ali ribe, ali ṡa drugo ṡhival
Vorenc
žlahten prid., F66, amethystus, en shlahtni kamen od jutrove deshele; dius, -a, -um, ẛhlahtni, viſſoku rojen, Boṡhji; equester ordo, ṡhlahtni ſtán; gemmifer, -a, -um, kateri ṡhlahtne kamene noſſi; nobilis, -le, ṡhlahten, ṡhlahtnik; scitus, -a, -um, ṡhlahtin, modir, iṡkuſhen; seratula, tá mala ṡhlahtna petonica
  1. najžlahtnejši , myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho, inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja
Število zadetkov: 57