Fran

Zanima me, ali je pravilno zapisati vejico, če se poved začne s »Kot dogovorjeno ...« ali »Kot pojasnjeno ...« in podobno, npr. Kot dogovorjeno(,) vam pošiljam dokument z novimi informacijami.

Zanima me, katera načina zapisa vejice bi bilo treba v spodnjih primerih šteti kot slovnično pravilna:

• Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ...
• Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri", št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
• Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri", št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
• Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ...
• Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...

a) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ... b) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ... c) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ... č) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ... d) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...

Pri pisanju uporabljam načina, ki sem ju navedel pod 1) in a), saj se opiram na način zapisa, kot ga v svojih odločitvah uporablja npr. Ustavno sodišče RS. Na pravilnost takega načina zapisa bi kazal tudi primer, naveden v odgovoru "Uporaba velike začetnice pri pogodbah" (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/266/uporaba-velike-začetnice-pri-pogodbah). Vendar sem pri branju različnih dokumentov različnih organov našel tudi načine zapisov, ki sem jih navedel kot primere pod 2), 3), 4), 5), b), c), č) in d). Ali je mogoče šteti, da je več slovnično pravilnih zapisov? Zlasti me zanima glede načinov pod 2) in b).

Hvala in lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Ali pišemo v tem primeru vejico:

• Večje kot je število, manjša je ...
• Večje, kot je število, manjša je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:

• Vsak dan ali kadar si zaslužite, prejmete darilo.
• Ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno, zaustavite računalnik.

V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)

Kaj pa v obratnem vrstnem redu?

• Darilo prejmete vsak dan ali kadar si zaslužite.
• Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Zanima me, zakaj imajo glagoli, kot so leči, peči, reči, seči, striči, streči, teči v velelniku za 2. osebo obliko lezi, peci, reci, sezi, strizi, strezi, teci (in ne enako kot v nedoločniku).

Zakaj je torej Speci torto! in ne Speči torto!?

Gre le za to, da ne bi prihajalo do dvoumnosti? Vendar v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo nedoločniško obliko v velelniku.

Zanima me, ali je možna oblikasamo poizvediva/poizvedimo ali je možno tudi poizvejva/poizvejmo po analogiji z istim glagolom v nedovršniku: poizvedovati - poizvedujva/poizvedujmo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Ali se beseda nezemljani piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Zanima me, ali se pregovor v spodnjem primeru piše z malo ali z veliko začetnico?

Pregovor J/jabolko ne pade daleč od drevesa sporoča ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Pri pisanju bolezni z veliko začetnico me moti predvsem to, da jo s tem nekako povzdignejo, ji podelijo večjo moč, jo napravijo »bolj stvarno«, dejansko ustvarijo neke vrste »entiteto« ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Imena cest, vasi, mest ipd. vedno pišemo z veliko začetnico; to je jasno. Po isti logiki bi morali pisati z veliko začetnico tudi imena geografskih oz. upravnih enot, imenovanih okraji, npr.: v Prvem okraju na Dunaju; okraj Logatec oz. Logaški okraj; okraj Velikovec oz. Velikovški okraj.

Že nekaj časa me bega vprašanja v zvezi z zapisovanjem določene skupine ledinskih imen, in sicer tistih, katerih prva sestavina je predlog, npr. Pri lužah, Na produ ipd. kako se pravilno zapiše, če želiš povedati, da greš tja: na Luže, k Lužam ali celo K lužam ter Na prod ali na Prod?

Začetek novega šolskega leta je že za nami in na seznamih šolskih potrebščin za posamezne predmete sem zasledila več različnih rab besedne zveze velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek. Ker so tudi učitelji v dilemi, ali uporabiti določno ali nedoločno obliko, raje uporabijo kar zvezo A4 format zvezek s črtami. So črte lastnost zvezka ali gre za vrsto zvezka? Zapisi za mali karirasti zvezek so bili vsi enotni. Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Ali je že Pravopis 8.0 potrjen kot uradni priročnik?

V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča imamo priložnost spremeniti pisanje imena. Že leta se uporablja registrirano pisanje imena, ko se med besedama Slovenije in Soča naredi brezstični vezaj (tako je bilo določeno v statutu in v logotipu).

Beseda Soča v imenu inštituta predstavlja reko Sočo. To izvira iz obdobja ustanovitve po 2. svetovni vojni, ko so se centri za rehabilitacijo po vseh republikah nekdanje države poimenovali po rekah. Ker je Soča z dojemanjem inštituta v javnosti tesno povezana, jo ohranjamo v imenu.

Sedaj imamo priložnost spremeniti zapis imena, da bo v skladu s pravopisnimi pravili in ustreznim sporočilom. Nagibamo se k pisanju brez vezaja ali pomišljaja.

Prosimo vas za mnenje, ali je to z vidika pravopisa sprejemljivo in smiselno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?

Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Opravljam hipnozo in hipno terapijo kot certificiran hipnoterapevt OHTC. Sem pred dilemo kako nasloviti osebo, ki pride k meni na terapijo ali klient ali stranka. Paciente obravnava zgolj zdravnik medicine.

Prosim, da preverite in vnesete v SSKJ tudi besedico FUTSAL. Zakaj? Futsal označuje igranje malega nogometa v dvorani (dvoranski nogomet) s vratarjem in štirimi igralci v polju. Igra se v dvorani. Ime izhaja iz Futebol Sala (brazilsko ali špansko). Pri organizaciji UEFA je označen kot tekmovalni šport in prvenstva http://www.uefa.com/futsal/ Tudi pri nas imamo pod okriljem Nogometne Zveze Slovenije 1. in 2. Slovensko futsal ligo http://www.futsal.si/ Odpiram futsal klub in mi na UE Nova Gorica nočejo priznati imena Futsal v nazivu rekoč, da to ni slovenska beseda, kar je mogoče res, ampak je le-ta že, glede na vse dokaze, ki sem vam posredoval, zelo v uporabi.

Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.

Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.

V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):

• Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.

Kako to tolmačimo?

• celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?

• celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?

Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Na Ministrstvu za obrambo nas lektorice zanima, kako naj zapisujemo besedo/besedno zvezo vojaška strokovna ali vojaškostrokovna literatura. V vojski namreč obstaja tudi Temeljno vojaško strokovno izobraževanje, pisano torej narazen, zato nas zanima, ali je bolj utemeljeno, da to upoštevamo tudi pri literaturi, usposabljanjih itn.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?

Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).

Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.