Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Vrinjeni stavek za veznikom »in«

V spodnjih povedih, ki imajo isti pomen, ampak različne vrinjene stavke, me zanima, kje bi morala stati vejica pri vezniku in. Ali pred ali za njim?

  • Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če se le da, še po kruh v pekarno.

  • Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če boš utegnil, še po kruh v pekarno.

  • Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če boš imel čas, še v pekarno po kruh.

Zakaj dilema? Ne vem, ali bi veznik in smatral kot del glavnega stavka ali kot del vrinjenega stavka. O tem pa odloča postavitev vejice. Vejica za vrinjenim stavkom mora biti, zato sem jo tudi napisal. Okoli veznika in pa, kot sem že omenil, sem glede postavitve vejice v dilemi.

Kaj vi menite? Ali mora biti vejica za ali pred in?

Jezikovna
Začetnica pri pisanju stvarnih lastnih imen in enakopisnih občnoimenskih poimenovanj

Lepo bi prosila za pomoč pri rabi velike in male začetnice. Kako zapisujemo npr. osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto v življenjepisu, npr.:

Obiskovala sem O/osnovno šolo Ledina v Ljubljani, nato sem odšla na G/gimnazijo Moste, pozneje sem se vpisala na F/filozofsko fakulteto v Ljubljani.

Z veliko ali malo?

Imeni osnovna šola in gimnazija bi še sprejela z malo, ker ju občutim kot občni imeni, pri imenu filozofska se mi zatakne. Saj je v Ljubljani le ena F/filozofska fakulteta; utemeljitev, da mislimo na vrsto in ne na ime (člen 104 v SP 2001), se mi ne zdi povsem prepričljiva. To je, seveda, osebno mišljenje. Seveda pa je OŠ Ledina prav tako ena in bi ju morali verjetno pisati z veliko?

Razumem (vsaj mislim) primere:

  • Pismo sem poslala na Filozofsko fakulteto v Ljubljano.
  • Izbirala sem med filozofsko, pedagoško in medicinsko fakulteto.
  • Na razpis se je prijavila tudi Srednja gostinska in turistična šola Izola.
  • Najprej sem obiskovala osnovno šolo v domačem kraju, nato sem odšla na gimnazijo v mesto.

Kako pa je z rabo v raznih časopisnih člankih, revijah, leposlovju? So tu kakšni interni dogovori? Raba je namreč zelo raznolika.

Jezikovna
Začetnica pri poimenovanjih kriminalnih združb: »Kavaški klan«

V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.

Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?

SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.

So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?

Jezikovna
Začetnica pri skrajšanih stvarnih lastnih imenih (»Uredba«) in sklicevanje na skrajšana imena

Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi:

Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

  • polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke: U/uredba (ES) št. 862/2007

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

In še drugi del vprašanja:

Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena?

  • Sporazum, sestavljen v 11 uradnih jezikih Evropske unije (španščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, portugalščina, finščina, švedščina) je bil objavljen v UL L 97, 30.3.1998, str. 2. Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica so objavljene v tem Uradnem listu Evropske unije.
  • Na podlagi [ … ] ZZVZZ in ZUTPG) [ … ] objavlja Zavod v tem Uradnem listu RS javni razpis programa izvajanja šolanja psov vodičev slepih zavarovanih oseb.

Jezikovna
Začetnica v imenih gasilskih regij

Zanima me, katero začetnico je smiselno uporabiti pri regijah. Ob pregledu odgovorov na vaši strani je zaslediti, da se statistične regije zapisujejo z malo začetnico (npr. podravska, notranjska ...). Ali je tako tudi pri poimenovanju gasilskih regij?

Jezikovna
Začetnica v imenih zdravil: »Liverin forte«

Ali se pri nazivih artiklov Liverin forte in Linex forte z veliko začetnico piše le prva beseda ali tudi druga (forte)?

Jezikovna
Začetnica v imenu glasila: »KPK vestnik«

Prosim za pojasnilo, s kakšno začetnico se piše beseda VESTNIK v naslednjem imenu glasila: KPK Vestnik ali KPK vestnik.

Jezikovna
Začetnica v imenu predora »Golo rebro« in komentar pravopisne reforme v Pravopisu 8.0

Ali se beseda rebro pri besedni zvezi predor Golo rebro piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna
Začetnica zapisa na dokumentih

Zanima me začetnica zapisa na dokumentu

a)

Mag. Jaka Jakov

ravnatelj

ali

mag. Jaka Jakov

ravnatelj

b) Ravnatelj

mag. Jaka Jakov

ali

Ravnatelj

Mag. Jaka Jakov

II.

Moje vprašanje je bilo dvoumno. Se opravičujem. Zanima me zapis začetnice a) na uradnem dokumentu (spričevalo...).

Mag. Jaka Jakov

(ravnatelj)

ali

mag. Jaka Jakov

(ravnatelj)

b) na ovojnici:

Mag. Jaka Jakov

...

ali

mag. Jaka Jakov

...

Ali se motim, če menim, da je v navedenih primerih potrebno uporabiti veliko zečetnico?

Jezikovna
Zaimki: naslonske in polne oblike ter njihov vpliv na pomen povedi

Zanima me, kateri stavek je v slovenščini lepši. Za prvega eni pravijo, da zveni 'bolj slovensko', drugi pa, da je dvoumno (on da svojo dlan na njeno rame ali njeno dlan na njeno rame?). Katera slovnična ravnina sploh to pokriva?

Hvala.

  • Dlan ji je položil na rame.
  • Dlan je položil na njeno rame.

Jezikovna
Zakaj besede »izmerjenost« ni v SSKJ

Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?

Jezikovna
Zakaj mi odsvetujejo rabo zveze »ne bom uspel ...«?

Zanima me, ali je pravilna raba Ne bom uspel uporabiti kart. Opozorjen sem namreč bil, da ta zapis ni pravilen in da bi se moral izraziti nekako takole: Ne bo mi uspeli uporabiti kart. Zanima me torej, ali sta možni obe obliki oziroma zakaj prva oblika ni ustrezna.

Jezikovna
Zakaj na Obali ne marajo pravopisa?

Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].

Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:

  • Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)

Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).

Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.

Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni [c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (IvicaIvičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.

Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?

Jezikovna
Zakaj ne »kovib«?

Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"

Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?

Jezikovna
Zakaj pišemo besedo »kozak« z malo začetnico?

Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).

Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).

Kaj je torej bolj prav?

Jezikovna
Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?

Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".

Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.

Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.

So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?

Jezikovna
Zakaj se »delovno aktiven« piše narazen?

Ali ni delovno aktiven prav tako kot npr. delovno pravo pretvorba iz zveze pridevnika in samostalnika (delovna aktivnost)?

Jezikovna
Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?

Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.

Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?

Jezikovna
Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?

Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.

Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.

Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.

Jezikovna
Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Število zadetkov: 484