Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
ébenovec -vca m (ẹ̄) tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les
SSKJ
ebenovína -e ž (í) ebenov les: intarzije, okvir, palica iz ebenovine; njegovi lasje so črni kot ebenovina
SSKJ
eksótičen -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura
// ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah
    eksótično prisl.: eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples
SSKJ
eksportírati -am nedov. in dov. (ȋ) prodajati blago v drugo državo; izvažati: eksportirati les; eksportirati na evropski trg
SSKJ
elástičen -čna -o prid., elástičnejši (á) 
  1. 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična
    ♦     strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago
    // ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice
  2. 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava
  3. 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja; elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trga
    ●     ekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami
    elástično prisl.: elastično hoditi; elastično uporabljati odredbe
SSKJ
ênoléten -tna -o prid. (ē-ẹ̑) 
  1. 1. star eno leto: enoleten les; enoletna mladika; enoletna žival; enoletno dete
  2. 2. ki traja eno leto: enoletna praksa; enoletna sreča; enoletno poslovanje / enoletna šola / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
    ♦     bot. enoletna latovka trava z majhnimi zelenimi klaski v latih, Poa annua; enoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo
SSKJ
ênolísten -tna -o prid. (ē-ȋ) les., v zvezi enolistna žaga žaga, ki ima en list
SSKJ
evkalíptov in evkalíptusov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na evkalipt: evkaliptov les / evkaliptovo drevo
♦ farm. evkaliptovo olje eterično olje iz evkaliptovih listov
SSKJ
formáten -tna -o prid. (ȃ) les., v zvezi formatna žaga žaga za izrezovanje polizdelkov določenih oblik in dimenzij: krožna formatna žaga
SSKJ
frézati -am nedov. (ẹ̑) strojn. s frezalom obdelovati kovino ali les, rezkati
SSKJ
fríza -e ž (ī) les. parketna deščica, parketnica: bukove, hrastove frize
SSKJ
furnír -ja m (í) v tanke plasti, liste zrezan les: izdelovati furnir; obložiti s furnirjem; hrastov, orehov furnir; kos, list furnirja
♦ les. plemeniti furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; slepi furnir za podlago plemenitemu furnirju
SSKJ
furnírnica -e ž (ȋ) les. obrat za izdelovanje furnirja: podjetje ima furnirnico, žagarski obrat in mizarstvo
SSKJ
furnírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na furnir: furnirski izdelki
♦ les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja
SSKJ
gábrov -a -o prid. (á) nanašajoč se na gaber: gabrov les; trd ko gabrova grča / gabrov gozd; jesenovo in gabrovo grmovje
SSKJ
gabrovína tudi gábrovina -e ž (í; á) gabrov les: kolo iz gabrovine / svet, porasel z gabrovino gabrovim drevjem
SSKJ
gáter -tra m (á) les. stroj za žaganje hlodov v deske; jarmenik: nabaviti gater
SSKJ
generátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na generator: generatorska jermenica / generatorski les les za uplinjanje v plinskem generatorju; generatorski plin plin, ki se proizvaja v plinskem generatorju
SSKJ
gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 
  1. 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov
    // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev
    // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu
  2. 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami
  3. 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
    ●     njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
    ♦     anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta
    gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu
    ●     gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
SSKJ
gláditi -im nedov., tudi gladíla (á ȃ) 
  1. 1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom
    // slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod
  2. 2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado
    // ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu
    ●     ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati
    gladèč -éča -e: gladeč si brado s prsti
    glájen -a -o tudi glajèn -êna -o: pohištvo iz temnega glajenega lesa
Število zadetkov: 877