dulčinêja in dulcinêja -e [druga oblika tudi dulsinêja] ž (ȇ)
šalj. dekle, ljubica: kdaj nam boš predstavil svojo dulčinejo? zelo je zagledan v svojo dulčinejo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
konkubína -e ž (ȋ)
1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: v haremu so živele sultanove žene in konkubine; postala je cesarjeva glavna konkubina
2. knjiž. priležnica, ljubica: bila je konkubina visokega uradnika
1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: v haremu so živele sultanove žene in konkubine; postala je cesarjeva glavna konkubina
2. knjiž. priležnica, ljubica: bila je konkubina visokega uradnika
SSKJ²
SSKJ²
ljubézenski -a -o [ljubezənski] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ljubezen 1:
a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo
b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah; ljubezenska igra; imeti ljubezensko razmerje
● ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ lit. ljubezenska lirika
nanašajoč se na ljubezen 1:
a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo
b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah; ljubezenska igra; imeti ljubezensko razmerje
● ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ lit. ljubezenska lirika
- ljubézensko prisl.:
ljubezensko se izživljati
SSKJ²
ljúbica -e ž (ȗ)
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren)
// ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica
// ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
● knjiž. ljubica vijolica
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren)
// ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica
// ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
● knjiž. ljubica vijolica
SSKJ²
mála -e ž, málih (ȃ) nav. ekspr.
1. majhna deklica: kam greste, gospod, je vprašala mala / kot nagovor kaj bi rada, mala
// (majhna) hči: mati je šivala, mala pa je ležala v košarici; žena mu je pripovedovala o mali
2. ekspr. ljubica: z malo greva v kino / kot nagovor še enkrat me poljubi, moja mala; prim. majhen, mali2, mali1
1. majhna deklica: kam greste, gospod, je vprašala mala / kot nagovor kaj bi rada, mala
// (majhna) hči: mati je šivala, mala pa je ležala v košarici; žena mu je pripovedovala o mali
2. ekspr. ljubica: z malo greva v kino / kot nagovor še enkrat me poljubi, moja mala; prim. majhen, mali2, mali1
SSKJ²
metrésa -e ž (ẹ̑)
nav. slabš. ženska, s katero ima (poročen) moški spolno razmerje; priležnica, ljubica: imeti, vzdrževati metreso; žena je vedela za njegovo metreso / kraljeva metresa
nav. slabš. ženska, s katero ima (poročen) moški spolno razmerje; priležnica, ljubica: imeti, vzdrževati metreso; žena je vedela za njegovo metreso / kraljeva metresa
SSKJ²
odalíska -e ž (ȋ)
v muslimanskem okolju, nekdaj sužnja, služabnica v haremu: stregla jim je belopolta odaliska
// ljubica, priležnica v haremu: zgradil je razkošno palačo za odaliske; ves dan polega kot kakšna odaliska
v muslimanskem okolju, nekdaj sužnja, služabnica v haremu: stregla jim je belopolta odaliska
// ljubica, priležnica v haremu: zgradil je razkošno palačo za odaliske; ves dan polega kot kakšna odaliska
SSKJ²
oženíti se ožénim se dov. (ī ẹ́)
v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila
v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila
- oženíti ekspr.
dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti
- ožénjen -a -o:
oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico
SSKJ²
priléžnica -e ž (ẹ̑)
1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: postati kraljeva priležnica; prodali so jo za priležnico v hišo rimskega plemiča; cesarjeve priležnice
2. nav. slabš. ljubica, ljubimka: imel je novo priležnico
3. ekspr. ženska, ki živi s kom v zunajzakonski zvezi: živi s priležnico
1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: postati kraljeva priležnica; prodali so jo za priležnico v hišo rimskega plemiča; cesarjeve priležnice
2. nav. slabš. ljubica, ljubimka: imel je novo priležnico
3. ekspr. ženska, ki živi s kom v zunajzakonski zvezi: živi s priležnico
SSKJ²
SSKJ²
trikótnik -a m (ọ̑)
1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle
2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom
3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika
// trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica–Kočevje–Žužemberk
● bermudski trikotnik območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ astron. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; glasb. trikotnik triangel; jezikosl. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju
1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle
2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom
3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika
// trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica–Kočevje–Žužemberk
● bermudski trikotnik območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ astron. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; glasb. trikotnik triangel; jezikosl. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju
Število zadetkov: 12
Dostopnost